V petek, 8. aprila 2022, so dijakinje in dijaki Dvojezične trgovske akademije skupaj z mentorico prof. Mirjam Zwitter-Šlemic pripravili spominsko akademijo za 80-letnico deportacije, pregona koroških Slovenk in Slovencev.

Sporočila dijakov in dijakinj

Na Dvojezični trgovski akademiji spominjanju in opominjanju posvečajo precej pozornosti, saj širita duha in krepita kritično zavest za dogajanje okoli nas. Za 75-letnico pregnanstva pred petimi leti so dijakinje in dijaki sodelovali v sklopu »Mladina proti pozabi« in za sodelovanje pridobili slikarja Manfreda Bockelmanna. Novembra lani so bili na dvodnevni ekskurziji v kacetu Dachau, marca letos pa so pripravili ekumensko molitev za Ukrajino. Se pravi, da je ozaveščanje in razglabljanje o preteklih in zdajšnjih grozotah bistven mozaični kamen vzgoje in izobrazbe.

Brez doma in domovine

Mirjam Zwitter Šlemic in Anica Wurm

Kovčki in punteljni (cule) kot simboli pregona ter slovenski nageljčki na mizi so bili kulisa prireditve v šolski avli. Kot vodilo in opomin je lebdel v prostoru stavek »Nismo imeli več doma in domovine!« Žive priče teh hudih trenutkov in časa, ki se nikjer na svetu naj ne bi več vrnili, so bili sestri Marija Stingler in Rezi Inzko, rojeni Lapuš v Svetni vasi, Rozina Wernig, roj. Ogris s Kočuhe, Marija Kuster, roj. Pečnik, Franc Kukovica in Anica Wurm, roj. Olip, po domače Jerebova z Obirskega. S pregnanko Katjo Šturm-Schnabl, Tomanovo iz Svinče vasi pri Škofjem Dvoru, so dijaki posneli film. Marija Inzko je s pesmijo opisala svoje občutke v trenutkih pregona, Anica Wurm pa je preživetje kot dojenček v taborišču smrti Eichach zapisala v knjižni obliki in svoji mami, ki je pri njenem porodu imela le pičlih štirideset kilogramov, posvetila pesem. Že samo nekaj odlomkov iz pričevanja žrtev nacistične raznarodovalne in uničevalne politike je odgrnilo bol, strah in grozo, ki so jih več kot tri leta morali prenašati pregnanke in pregnanci. Odlomek o kruhu v krušni peči iz romana »Na drugem koncu sveta« Vincenca Gotthardta je odseval globoko hrepenenje pregnank in pregnancev po domu in vonju domačega kruha, kajti glad je bil njihov stalni sopotnik. Gotthardtova mama Neži, ki te dni obhaja svojo osemdesetletnico, je pri pregonu bila stara le pičle tri tedne. 

Vojna in lep dan

Anton Novak, generalni konzul RS, je opomnil na srhljivo vzporednico med 80-letnico pregona koroških Slovencev in Slovenk in na vojno v Ukrajini, ki ponovno zbuja travme in strahove pregona. 

Pripravili so bogato spominsko proslavo.

Gregej Krištof, predsednik Zveze slovenskih pregnancev, prej slovenskih izseljencev, se je mladini zahvalil za spominsko prireditev. »To je lep dan, ker se spominjate pregona. Vaše delo je tem bolj važno in dragoceno, ker je živih prič pregona vse manj«.

Dijakinje in dijaki so pripavili strnjen, a zelo informativen pregled o pripravah nacistov na pregon in njihove načrte za zasužnjevanje koroških Slovencev. Te zločinske namere so segale od naselitve nemških optantov iz Kanalske doline in Južne Tirolske na kmetije slovenskih pregnancev do zloglasnega načrta »Generalplan Ost« na vzhodu Evrope, na primer današnje Ukrajine, kjer naj bi manjvredni Slovani, v tem primeru koroški Slovenci, kot sužnji garali za nemškega nadčloveka. Tudi oborožen partizanski upor koroških Slovencev je bistveno pripomogel, da se je zrušil glomazni nacistični režim in se nakana domačih koroških nacistov ter Hitlerjevi in Himmlerjevi načrti o etnično očiščeni Koroški niso uresničili.  

Navzoči pregnanke in pregnanci

Pretresljiva so bila pričevanja posameznih dijakinj in dijakov o usodi družin za časa nacizma in potrdila so, da so travme pregona še kako žive in globoko zakoreninjene tudi v zavesti vnukov in pravnukov. Ravnatelj Hanzi Pogelschek je vse pozval, da se zavedajmo svojih korenin in zgodovine, če naj preživimo. Navzlic vojne v Ukrajini pa je treba vse storiti za mir. Glasbeni vložki, ki so jih med posameznimi točkami izvajali dijaki, in evropska himna, zapeta slovensko in nemško, so dostojno uokvirili to važno spominsko prireditev.