Spominjanje v Borovljah: Politika mora prinašati mir, varnost in blagostanje in ne širiti sovraštvo, nestrpnost in izključevanje

Predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte je poudaril pomen spominjanja na padle borke in borce predvsem z vidika aktualnega političnega razvoja širom Evrope in v Republiki Avstriji, kar je povezano tudi s propadlo denacifikacijo po 2. svetovni vojni v Avstriji. »Potem nam mora biti jasno, da je distanca do desnega mišljenja zelo majhna.« Desno mišljenje je pripeljalo do velike morije po svetu, ko so bili koroški Slovenci obsojeni na smrt, zato Milan Wutte izreka kritične besede: »Tako se čudim, da tudi določen del naše narodne skupnosti nima do tega razčiščenega stališča ali iz malomarnosti ali pa zavestno.« Ker je oboroženi boj partizank in partizanov bistveno prispeval k podpisu državne pogodbe pred 69 leti oz. k samostojnosti Avstrije, se predsednik Zveze koroških partizanov sprašuje, kako se jim je država oddolžila. Ugotavlja, da ni izpolnila niti obveze, da bo skrbela za 54 grobov, v katerih so pokopani borke in borci, kar je »posledica nerazčiščenega odnosa do medvojnih dejanj, ki prepleta avstrijsko družbo«.

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je povedala, da se je upor proti nasilnim in totalitarnim ideologijam 20. stoletja rojeval tudi na robovih slovenskega narodnostnega prostora tako na Primorskem kot tudi na Koroškem. Premalo se zavedamo »zgodovinske vloge koroških partizanov in partizanov, ki so se proti nacizmu borili na ozemlju Tretjega rajha ter s tem izkazali raven odpornosti in poguma, ki so jo zmogli le redki posamezniki. Ta odpor proti oblastniškemu nasilju je rasel iz bolečih osebnih izkušenj. Bil je resničen in iskren, napajal se je iz ljubezni do lastne družine, do dediščine prednikov, do kulture, do jezika.« Zazrla se je tudi v prihodnost Evrope in ugotovila: »Kar se bo dogajalo z našimi manjšinami, to se bo zgodilo z Evropo.«

Slavnostni govornik Martin Premk, zgodovinar in poslanec državnega zbora Republike Slovenije, je povedal, da je narod brez spomina onesposobljen ali uničen. »Eden najlažjih načinov, da se narod uniči, je tudi to, da se izbriše njegov spomin.« Zazrl se je v preteklost boroveljskega področja in ugotovil, da so tu trpeli številni domačini, kot je bil obglavljeni puškar Ivan Dovjak, ujetniki podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, nenazadnje pa tudi žrtve vojnih zločincev po kapitulaciji Nemčije 8. maja 1945. »Če bi se človeštvo kaj moralo naučiti iz zgodovine, je to, kakšno zlo in kakšno nasilje je vojna, kaj vojna prinaša, kakšne tragedije in kakšno nasilje povzroča. A na žalost imamo še vedno politike, ki namesto tega, kar bi politika morala delati – da ljudem prinaša mir, varnost, blagostanje – širijo sovraštvo, nestrpnost, izključevanje, kar seveda lahko vedno vodi v nove sovražnosti, v nove vojne.« Izrekel je upanje, naj nam spominjanje ohrani vero, da »lahko razum, sočustvo in znanje prevladajo nad sovraštvom in nasiljem.« 

Prireditev je literarno obogatil Matejo Ogris z branjem besedil pisateljev Valentina Polanška in Andreja Kokota. Skozi prireditev je vodil Nikolaj Orasche, ki je s povzetki govorov poskrbel za dvojezičnost dogodka. Navzoče je pozval, naj delovanje in vsebine Zveze koroških partizanov spremljajo tudi po kanalih modernih medijev, dostop pa nudi nasl