Na slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja 2022, je pred južnim portalom ljubeljskega predora bil slovesno odkrit spomenik NEPOZABLJEN – NEZLOMLJEN v spomin na jetnike iz nacističnega uničevalnega taborišča Mauthausen, ki so v letih od 1943 do 1945 v nečloveških in suženjskih razmerah morali za nemške vojaško-osvajalne namene graditi ljubeljski predor. Spomenik je delo japonskega umetnika Seija Kimote. Enak spomenik že dalj časa stoji tudi na avstrijski strani predora.
Postavitev spomenika je skupaj s slovenskim ministrstvom za kulturo in podporo nemške zvezne dežele Posarje omogočila občina Tržič. Župan Borut Sajovic je poudaril, da Evropa danes temelji na vrednotah zmage nad nacifašizmom in da je neverjetno ponosen na Tržičanke in Tržičane, ki so, kadar in kjer je bilo možno, neustrašno in uporno pomagali jetnikom. V tej zvezi je posebej omenil Janka Tišlerja, ki je do potankosti dokumentiral zgodovino kaceta na Ljubelju, in Tineta Tomazina, zaslužnega za stike s francoskimi jetniki. Danes, tako Sajovic, predor povezuje narode.
Jana Babšek, ravnateljica Tržiškega mestnega muzeja in sopobudnica postavitve spomenika, je rekla, da je spominjanje nujno zaradi spoštovanja žrtev, da opozarjamo na napačne poti, ki privedejo do tako skrajne izgube človečnosti in etike, ter da ohranjamo vrednote, ki so izšle iz druge svetovne vojne – svobodo, demokracijo, človekove pravice. Med načini ohranjanja spomina je prav umetnost, ki se je vedno odzivala na težke razmere. Ustvarjanje Seija Kimote da je primer takšne umetnosti.
Umetnik Seiji Kimoto, ki je sam doživel grozote vojne na Japonskem vključno s katastrofo napada z atomskima bombama na mesti Hirošimo in Nagasaki, se sam ni mogel udeležiti odkritja spomenika, je pa preko svoje hčere in vnukinje poslal sporočilo, da je dvojen spomenik na Ljubelju znamenje proti pozabi.
Peter Gstettner, sopobudnik postavitve spomenika, je v imenu Komiteja Mauthausen Kärnten-Koroška dejal, da je postavitev spomenika na slovenski kulturni praznik velika čast in v duhu pesnika Franceta Prešerna ter umetnika Seija Kimote, ki s svojimi umetninami v javnem prostoru uveljavlja splošno veljavno zahtevo, da je treba zaščititi dostojanstvo človeka, predvsem tistih ljudi, ki so jih mogočni in močni oropali njihovega človeškega dostojanstva.
Odkritja spomenika so se med drugim udeležili deželnozborska poslanka Ana Blatnik, celovški župan Christian Scheider, slovenski generalni konzul Anton Novak, občinska odbornica VS Borovlje Marinka Mader Tschertou, predsednik ZSO Manuel Jug in boroveljska pod-županja Monika Pajnogač.
