Sobota, 23. aprila 2022, je bila v znamenju 80-letnice pregona koroških Slovenk in Slovencev 14. in 15. aprila 1942. Dopoldne škofova maša v stolnici, popoldne pa spominska akademija v Domu glasbe, ki so se je udeležile številne žive priče tega hudega zločina in predstavniki in predstavnice Republike Avstrije, Republike Slovenije, dežele Koroške in mesta Celovec, pa tudi nekateri župani in podžupani južnokoroških občin. Na kulturno spominjanje pod geslom »1942 VERTREIBUNG. PREGON 2022« je vabila Zveza slovenskih pregnancev, ki je sicer pripravila obširen niz spremnih prireditev.
Na odru se je, začenši z glasbenim nastopom pevca Gabriela Lipuša in harmonikaša Romana Pechmanna odvijala nepatetična, dostojna, izpovedna in informativna proslava, ki jo je suvereno vodila Lara Vouk.
V kolektivnem spominu
Gregej Krištof, predsednik Zveze slovenskih pregnancev, se je kot potomec pregnane družine pregnankam in pregnancem zahvalil, da niso klonili, temveč so po vrnitvi obnovili in uredili svoje opustošene domove, pa tudi svoje življenje. Ostale pa so rane, travme in molk, pa tudi zapisani spomini. Krištof je predlagal, da bi po vaseh južne Koroške vidna znamenja spominjala na pregon koroških Slovenk in Slovencev.
Celovški župan Christian Scheider je pregon koroških Slovenk in Slovencev imenoval »neodpustljiv zločin, zato je naša dolžnost, da spomin na pregon dobi pomembno mesto v koroški družbi in da se učimo iz zgodovine«.
Deželni glavar Peter Kaiser je poudaril potrebo trajnostnega spomina proti pozabi in na zločin pregona. V duhu strpnosti se je slovenskim rojakom opravičil za pregon in vse z njim povezane grozote. Napovedal je, da bojo pričevanja pregnank in pregnancev odslej na voljo šolam in izrazil upanje, da bodo takšne proslave odslej povsem samoumeven del spominske kulture v deželi. »Kajti vaša žrtev nam daje moč za prihodnost.«
Helena Jaklitsch, ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je dejala, da se je »pregon zapisal v kolektivni, prepogosto potlačeni spomin koroških Slovencev, ki za soseda niso bili mejak, ampak vrag«. Opozorila je na dejstvo, da »zločin pregona koroških Slovencev nikoli ni dobil pravega mesta v avstrijski deželni in državni zgodovini«. Namesto prošnje za odpuščanje so po vrnitvi sledile nove krivice. Ministrica Jaklitsch je pozvala k skupnemu trudu za mirno sožitje in odkrito spoštovanje.
Hvala za spomin
Predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka se je koroškim Slovencem ter pregnankam in pregnancem zahvalil za spominjanje na pregon, kar bi pravzaprav morali storiti nemškogovoreči Korošci in Avstrijci. Kjer izgine pravna država, izgine tudi človečnost, je dejal Sobotka, shoah, anticiganizem in pregon koroških Slovencev pa so mejniki krivice nad manjšinami. Zato bo razstava o pregonu koroških Slovencev na ogled tudi v obnovljenem parlamentu na Dunaju.
Glavni govornik proslave je bil zgodovinar Teodor Domej. Svoj govor je postavil pod oblasti pijano geslo »S Slovenci bomo opravili!« takratnih koroških oblastnikov. Domej je v svojem jezikovno se prepletajočem govoru obrnil pogled v 19. stoletje, ko je napočil čas sistemskega zapostavljanja koroških Slovencev in je nemški nacionalizem postal vodilna ideologija na Koroškem.
Pregon je povezan z nemškim nacionalizmom in rasizmom, ki sta preganjala slovenščino in odrivala Slovence na rob družbene veljave in političnega vpliva ter sobivanja. Leta 1938 je kljub temu vsaj še petina deželnega prebivalstva govorila oz. znala slovensko. Preganjanje nove vrste pa se je začelo s prihodom nacistov na oblast. Posledice so za Slovence bile usodne in hude, namreč prepoved slovenščine na vseh ravneh družbenega, političnega, šolskega, kulturnega, gospodarskega in cerkvenega življenja, pregon aprila 1942 in kasneje smrtne obsodbe, deportacije v kacete in kaznilnice.
Več kot 5000 žrtev
Skupno število slovenskih koroških žrtev nacizma je okoli pet tisoč, od tega največ vojakov, ki so morali služiti nemško vojsko in so padli na frontah. Ta osip oz. izguba mladega rodu je oslabila koroško slovensko prebivalstvo in je sovzrok za spremembo jezikovne podobe dežele. S pregonom Slovencev so nacisti hoteli narediti tudi prostor za Nemce iz Italije in zasedenih dežel, mnogi storilci pregona so živeli v soseščini žrtev.
Pretresljivo je bilo branje iz pisem žrtev, brala sta Katarina Hartman in Mihi Krištof-Kranzelbinder, branje imen 102 še živečih žrtev pregona pa je krepilo up, da spomin živi.
