Osemdeset let je trajalo, da je avstrijska javnost z najvišjimi predstavniki pretekli torek (19. aprila 1942) v okviru izredno lepe spominske proslave končno prisluhnila izseljenim Slovenkam in Slovencem.
S temi besedami je krški škof Jože Marketz v soboto, 23. aprila 2022, začel svojo pridigo na spominski maši ob 80-letnici pregona koroških Slovenk in Slovencev v celovški stolnici s pregnanci in njihovimi potomci ter zanje. Poudaril je, da tudi koroška katoliška Cerkev pri povojnih dogodkih in ukrepih zatajevanja koroškim Slovencem in Slovenkam prizadetega gorja in krivic ni vselej odigrala najbolj posrečene vloge. »Sam sem bil priča srečanj zastopnikov izseljencev s škofi, srečanj, katerih se še danes sramujem, doživljal sem iskanje opravičila za nedostojanstveno prepoved zahvalne sv. maše tukaj v celovški stolnici kmalu po vrnitvi izseljenih družin,« je odkrito dejal in se hkrati zahvalil svojemu predhodniku škofu Alojzu Schwarzu za iskrene besede opravičila, ki so »nam, koroškim Slovencem olajšale, mnogim šele omogočile nov spravljen odnos do katoliške Cerkve.« Škof Marketz se je posebej zahvalil bivšemu predsedniku Zveze slovenskih izseljencev (danes Zveza slovenskih pregnancev) Jožetu Partlu, Črnku z Bistrice pri Pliberku, da je sicer vidno prizadet, a spravljen in z zvesto doslednostjo ohranjal spomin na pregon v nemška taborišča.
Škof je poudaril pomen vere za največji del pregancev v tujini in omenil pregnanca, ki ga je večer poprej odlikoval za 70 let prepevanja v cerkvi in ki mu je pravil, kako sta petje in vera pregnancem dajala moč in upanje. Spomini na pregon pa so dostikrat povezani z občutki grenkobe, da mnogim pregnancem ni uspelo potomcem posredovati ljubezni do slovenskega jezika in tudi ne odnosa do vere. Mnogi pregnanci in pregnanke so takat spraševali, kje pa si ostal, Bog, v tistih hudih časih? Ali nas puščaš same na neznani poti?
Srž izpovedi škofove dvojezične pridige je bila sprava, ki raste iz iskrenega opravičila, potrebnega dejanja, ker ponižanim in razžaljenim vrača dostojanstvo in ker odpira poti do cele resnice o pregonu. Pot do sprave in resnice pa je dolga in trnjeva. To velja tudi za Ukrajino in za spravo med Rusi in Ukrajinci.
Drugače kot pred 80 leti je pri maši vladalo vzdušje velikonočnega upanja, vstajenja. Peli so cerkveni zbori z Radiš, iz Sel in Šentlipša, berili sta brala Heidi Lampichler in Božo Hartmann, Pavel Zablatnik je bil kantor, orglal pa je Andrej Feinig. Maše se je udeležil tudi predsednik avstrijskega parlamenta Sobotka. Preden so zbori pod vodstvom Romana Verdela skupno zapeli pretresljivo »Liepa roža, mati božja«, je škof Gregeju Krištofu, predsedniku Zveze slovenskih pregnancev, podaril angela varuha, da ga bo spremljal pri vodenju te pomembne organizacije.
