Spomenik 66 žrtvam nacionalsocialističnega nasilja v Šmohorju: Po 80 letih spomenik 66 žrtvam

Pobudnika projekta sta zgodovinarja Bernhard Gitschtaler in Daniel Jam­ritsch, ki že vrsto let raziskujeta obdobje nacionalsocializma na tem območju. Gitschtaler, predsednik društva Erinnern Gailtal, je izdal že več knjig o nacističnem obdobju na Zilji. Z dolgoletnim prizadevanjem je ob podpori lokalne skupnosti in posameznikov, kot je Bernhard Plattner, organist in član župnijskega sveta, dosegel postavitev spomenika, ki vrača identiteto dolgo časa zamolčanim žrtvam.

Pobuda za spomenik je sprva naletela na gluha ušesa. Predvsem je bilo veliko prerekanj glede njegove lokacije. A pravi razlog nasprotovanja ni bil prostor, temveč nepripravljenost nekaterih, da bi javno priznali in ovekovečili temno plat zgodovine kraja. Prelomnica je nastopila, ko je Peter Jordan, geograf in član župnijskega sveta, predlagal, da se spominska plošča namesti kar na njegovo zasebno hišo – nekdanji dom njegovega starega očeta Josefa Ressija, župana med letoma 1943 in 1945. Ta stavba je bila tudi bivališče britanskega vojaškega poveljstva. Ta predlog, da bi se na privatni hiši Jordana pritrdilo spominsko ploščo, je lokalne oblasti privedlo do ukrepanja. Vztrajanje, da mora spomenik stati na javnem prostoru, je privedlo do končne odločitve za zdajšnjo lokacijo. Zadeva je dobila politično težo, zavzetost pobudnikov pa je pripomogla, da projekt ni zastal. Postavitev spomenika so omogočili društvo Erinnern Gailtal in občina Šmohor ter več kot 70 podpornic in podpornikov. Ena od podpornic je Marianne Karner, ki je v pogovoru povedala, da je projekt podprla iz osebne povezanosti. Njena mama, ki je bila iz Koroške in se je prostovoljno posvečala delu z invalidi, je nanjo močno vplivala. Sama pa živi z multiplo sklerozo in se že dolgo ukvarja z vprašanji invalidnosti ter zgodovinskega spomina. Bernharda Gitschtalerja je spoznala na predstavitvi knjige o nacistični evtanaziji in jo je navdušilo, da se je tega pomembnega, a pogosto zamolčanega področja lotil z raziskovalnim pristopom, zato je želela projekt podpreti.

V sredo, 7. maja, je v polni avli šmohorske gimnazije Bernhard Gitschtaler podal tragične usode oseb, katerim daje zdaj vidnost spomenik. Gitschtaler se je v svojem nagovoru zahvalil sedanjemu županu Leopoldu Astnerju in izrazil veliko zadovoljstvo, da je po dolgih letih prišlo do uresničitve postavitve spomenika. Na spomeniku je zapisanih 66 imen žrtev nacionalsocialističnega nasilja, ki so izgubile življenje med marcem leta 1938 in junijem 1945. Na spomeniku so zapisana imena, priimki, leto rojstva in pa kraj ter letnica smrti. Za več informacij po navedbah Gitschtalerja na spomeniku ni bilo več prostora.