Mnogi od danes 108 še živečih pregnank in pregnancev so se 19. aprila udeležili spominske proslave dežele Koroške ob 80. obletnici v celovškem Domu glasbe. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je govoril o enem najmračnejših poglavij avstrijske zgodovine. Deželni glavar Kaiser pa se je pregnanim, družinam in narodni skupnosti opravičil za grozote, ki so jih pretrpeli.
»Draga mama, občudujem te za vso tvojo moč in vztrajnost, ki jo še danes kljub zelo kruti preteklosti izžarevaš,« je povedala vnukinja deportirane koroške Slovenke. Obiskovalci spominske proslave dežele Koroške v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu so uvodoma slišali še več avdioposnetkov vnukinj in vnukov deportiranih. Zelo čustven je bil nad 20 minut trajajoč film s pričevanji in spomini deportiranih, ki je bil posnet za spominsko prireditev. Film je dostopen na YouTube-u. Za glasbeni okvir so poskrbeli kvartet Oisternig, pianist Tonč Feinig in saksofonist Edgar Unterkircher.
Opravičilo deželnega glavarja
Nacionalsocialistična tiranija je eno najmračnejših poglavij koroške zgodovine, je povedal deželni glavar Peter Kaiser. Zgodovine, ki je bila predolgo zamolčana, izpodrinjena in prepuščena pozabi. Soodgovornost in tudi spreobračanje vloge žrtev in storilcev je imelo v Avstriji in na Koroškem dolgo tradicijo, je ugotovil. Temu se moramo zoperstaviti kot osebe, ki oblikujemo bodočnost ob poznavanju zgodovine, je dodal. Omenil je pomanjkljivo nasprotovanje deportaciji pred 80 leti s strani sosedov, občin in odgovornih. Oborožen odpor koroških Slovenk in Slovencev in predvsem tudi partizanov je bil važen prispevek k osvoboditvi Avstrije, je dodal in se zahvalil vsem, ki so se uprli nacistom, ne glede na materni jezik, saj ta drža daje zaupanje v človeštvo in humanost. V funkciji deželnega glavarja se je Kaiser nato opravičil z besedami: »Vsem pregnanim koroškim Slovenkam in Slovencem se iz dna srca opravičujem za strašne grozote, ki so jih morali pretrpeti. Opravičujem se tudi njihovim družinam in narodni skupnosti – svojim slovenskogovorečim rojakinjam in rojakom.« Zahvalil se je Zvezi slovenskih pregnancev, predsedniku Gregeju Krištofu in bivšemu predsedniku Jožetu Partlu in ugotovil, da se je v času ruske napadalne vojne treba še bolj zoperstaviti vsem tedencam, ki razdvajajo družbo.
Sramotno poglavje avstrijske zgodovine
V teku nekaj dni je bilo nad 1000 ljudi odpeljanih s silo in razglašenih za narodne sovražnike, je povedal avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Samovolja nacistov jim je vzela svobodo in premoženje. Govoril je o enem najmračnejših in sramotnih poglavij avstrijske zgodovine. Ugotovil je, da je bilo deportaciji namenjeno premalo pozornosti. Zato je še bolj važno, da danes namenimo pozornost temu zločinu izpred 80 let. Van der Bellen je poudaril, da soočanje s krivico v preteklosti varuje pravico v bodočnosti. Če se posvetimo temnim poglavjem naše zgodovine, lahko premostimo nastale jarke. Avstrijski predsednik se je zahvalil vsem, ki so leta in desetletja sooblikovali spravo med narodnima skupnostma na Koroškem. V Evropi 21. stoletja to mirno sožitje ni samoumevno, je ugotovil. Na to nas spominjajo pretresljive slike iz Ukrajine.
Govor Verene Gotthardt
Spominska inštalacija
Na celovškem grajskem dvorišču je v navzočnosti avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, deželnega glavarja Petra Kaiserja in slovenskega veleposlanika v Avstriji Aleksandra Geržine sledilo odprtje spominske inštalacije »SPUREN.SLEDI – 1942 Vertreibung. Pregon 2022«. Na rdečih zastavah v stilu zastav NSDAP so kljukasti križ nadomestili prispevki umetnikov Tanje Prušnik, Karla Vouka, Verene Gotthard in Marka Lipuša, katerim se je deželni glavar Kaiser zahvalil. Inštalacija bo v grajskem dvorišču visela do 13. maja.
