Predsednik Zveze koroških pregnancev Gregej Krištof bo na občnem oddal vodenje društva: Šele ko je grozil z razpustom društva je našel naslednici

Plesni učitelj Gregej Krištof je leta 2016 postal predsednik Zveze koroških pregnancev. Na občnem zboru 2. februarja bo oddal funkcijo. Pogovor o delovanju zveze in izzivih predsedovanja.
Gregej Krištof

Kaj je danes naloga Zveze koroških pregnancev? 

Gregej Krištof: Mnogi mladi se nočejo ukvarjati z drugo svetovno vojno in o njej tudi nič ne vejo, zato rabimo organizacije kot je to Zveza slovenskih pregnancev

Zakaj se poslavljate od vrha organizacije?

Po devetih letih je dosti. To Amerikanci znajo, tam si lahko največ osem let predsednik. Sem 70 let star in sem mnenja starčki naj se poslovijo iz organizacij. Pozivam, da tudi v druge merodajne organizacije narodne skupnosti prevzamejo mlajši.

Menda ste celo grozili z razpustom društva ...

Ni šlo drugače, treba je bilo ljudi zbuditi. Mlajši naj prevzamejo vajeti. Pravzaprav sem vse povedal in med mojim predsedovanjem imel mnogo govorov o zločinih med drugo svetovno vojno, »Nazi Scheiße«, kot temu pravim.

Kaj je vam uspelo, kaj ni uspelo?

Nismo bili slabi. Prej sta bila samo spomenika na Radišah in v Žrelcu ter spominska vežica v Domu v Tinjah. Med mojim predsedovanjem so bili še postavljeni spomeniki na Suhi, v Pliberku, ob Dobniškem jezeru, v Borovljah ter v Bilčovsu. Letos maja pa bodo še v Šmihelu postavili spominsko obeležje v spomin na deportirane slovenske družine iz fare Šmihel. Uspeh so bile tudi prireditve ob 80. obletnici vrnitve prisilno izseljenih leta 2022. 

Torej je vse uspelo?

Skoraj mi ni uspelo dobiti naslednice ali naslednika. Obe moji naslednici, Mirjam Zwitter-Šlemic in Eva Hartmann sta dobri. Obe znata pisat, znata nastopati in sta obe brihtni.

V razširjenem odboru ostajate?

Če bo potreba ja, če pa ne bo treba, ne bom.

Leta 2022 ste sestavili listo še živečih prisilno izseljenih oseb. Tedaj ste našteli 108 oseb...

Danes od teh živi morda še kakih 70, večinoma niso pri dobrem zdravju

V mnogih izseljenih družinah se danes ne govori več slovensko ...

Masovno, najmanj dve tretjini družin so zavrgli jezik in kulturo zaradi katere so bili izseljeni. Mnogi se nikoli niso včlanili v zvezo, nekateri samo za nekaj let. Več krat so me klicali potomci katerim smo pošiljali vabila ter publikacije in v nemščini zahtevali, da jih črtamo iz naši seznamov. To nisem razumel in osebno nisem zmogel, da bi za častni znak dežele Koroške predlagal pregnane osebe, ki otroke niso naučili slovensko.

Iz rubrike V žarišču preberite tudi