25 družin iz današnje trške občine Bekštanj je bilo pred 80 leti deportiranih v Nemčijo. Društvo SKD Jepa-Baško jezero se jih je spomnilo s pobožnostjo 15. aprila v farni cerkvi Loče. Ob Dobniškem jezeru je sledilo odkritje in blagoslov spomenika, posvečenega prav tem 25 pregnanim družinam in potomcem ter vsem žrtvam vojne in nasilja. Spomenik je delo umetnika Valentina Omana.
»Poslušali smo, zapeli, prosili in molili tudi zato, da se take in podobne grozote ne bi dogajale nikoli več. A kaj se človek dejanjsko iz tega res nauči? Na žalost se zgodovina ponavlja. Zgodovina je mati učenosti. Vsi smo priče podobnih grozot in usod, ki se dogajajo v naši neposredni bližini,« je povedala predsednica SKD Jepa-Baško jezero Anica Lesjak-Ressmann na pobožnosti v farni cerkvi v Ločah.
Navzoče je pozdravil dekan in loški provizor Stanko Olip in še posebej pozdravil navzoče pregnanke in pregnance. Povedal je, da je prav, da se dogajanj pred 80 leti spomnimo tudi v cerkvi. Somaševala sta Peter Olip in Jurij Buch. Pobožnost in odkritje spomenika so glasbeno oblikovali skupina akzent, mladi akzent, MoPZ Jepa-Baško jezero in loški tamburaši. Pisma iz izseljeništva je bral David Ressmann. Prav posebej ganljivi so bili scenski prizor mladinske igralske skupine, potomcev pregnank in pregnancev iz četrte generacije, ter priprošnje, ki so jih brali potomci deportiranih. Priprošnje so bile mdr. namenjene še živečim pregnanim, ki v sebi še nosijo breme pregona, pa tudi storilcem: »Prosimo za storilce, izdajalce in preganjalce v času druge svetovne vojne in njihove potomce, pomagaj jim spoznati, da so delali krivico nedolžnim družinam, in pomagaj jim, da krivična dejanja lahko obžalujejo.«
Odkritje spomenika
Ob odkritju spomenika ob Dobniškem jezeru je Anica Lesjak-Ressmann lahko pozdravila mdr. konzula Mateja Krambergerja, župana Bekštanja Christiana Poglitscha in umetnika Valentina Omana, ki je Lesjak-Ressmann zaupal, da je bil kot otrok sam priča, ko so odpeljali njemu znano družino. Predsednica SKD Jepa-Baško jezero pa se je umetniku zahvalila za spomenik: »Hvala lepa, da si dal prostor, da lahko dnevno zažari na tem čudovitem kraju, v najlepšem siju človek, ki je bil pregnan, ponižan, oropan, ki so mu vzeli čast in dostojanstvo. V kamen si vklesal in s tem ovekovečil marsikateri glas in domačo slovensko besedo in jo s tem tudi rešil pozabe. Lipi branita in ščitita tvojo umetnino.«
Spet so vstali, zaorali in sejali
Lesjak-Ressmann je slavnostnemu govoru dodala: »Ko so se pregnanci po treh letih, treh mesecih in treh dneh vrnili na še nesvoje domove, so začeli znova. Spet so vstali, zaorali in sejali. Mi kot potomci črpamo iz močnih korenin. Z veliko hvaležnostjo se klanjamo, se jim zahvaljujemo z velikim spoštovanjem in gojimo kulturo spominjanja.
Aleks Schuster je spregovoril v ukrajinščini in ruščini, saj je med odkritjem bilo navzočih tudi nekaj gostov iz Ukrajine. Župan Poglitsch je povedal, da naj bi bi bil kraj ob Dobniškem jezeru za vedno kraj spominjanja in razmišljanja, še bolj pa opomina, da se takšne stvari pri nas ne smejo več ponoviti.
Predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregej Krištof je ugotovil: »Hiše pregnank in pregnancev so nosile čisto nizke hišne številke, med ena in štiri in med devet in dvanajst, nekatere tudi malo višje. Pregnali so staroselce, tiste, ki so že zmeraj bili tukaj. Kričaje so trdili, da ste drugačni, ja, bili ste kulturni, brihtni in spretni. Prvič v zgodovini človeštva postajamo v blagostanju in miru stari. To je sreča. Danes so pregnanke in pregnanci, priče časa, stari med 78 in 94 let. Stoosem jih še živi. Zato je odkritje spomenika in spominska svečanost zelo važna. Vaša prizadevnost in vaša vnema je neprecenljiva. Hvala lepa. Spominjanje na grozodejstva v drugi svetovni vojni, spomin na pregon naj ne prenehata. Šola 20. stoletja, prva in druga svetovna vojna sta opomin, ki je pri nas v naših krajih do danes zalegel, v Rusiji pa že ne več. Napad na Ukrajino je zločin.« Krištof je še pozval župana Poglitscha, da naj občina ob obletnici vrnitve pregnanih družin čez tri leta vsem občanom podari dvojezično knjigo »Rod pod Jepo. Spomini Tratnikovega očeta iz Ledinc«.
Sledil je prizor mladinske gledališke skupine, nato pa je dekan Stanko Olip blagoslovil spomenik ob Dobniškem jezeru. Za zaključek so potomci 25 družin, ki so bile pregnane iz občine, položili nageljne ob spomenik in prejeli tablice z imeni pregnanih družin za spomin.
