V ponedeljek, 15. maja, so na celovški univerzi predstavili projekt »DERLA« – Digitale Erinnerungslandschaft. To je spletna stran, na kateri je zbranih 232 spominskih obeležij žrtev nacizma na Koroškem z njihovimi imeni in biografijami.
Predvsem v južnokoroških občinah je kar nekaj spomenikov in obeležij, ki spominjajo na ljudi, ki so bili med drugo svetovno vojno pregnani z njihovih domov, bili umorjeni v taboriščih ali izgubili svoja življenja v uporu proti nacionalsocialistični strahovladi. Te spominske kraje za žrtve nacionalsocializma na Koroškem so v projektu »DERLA« dokumentirali na spletni strani www.erinnerungslandschaft.at, končni izdelek so v ponedeljek ob navzočnosti ministra za izobraževanje Martina Polaschka predstavili na univerzi v Celovcu. »Trenutno smo dokumentirali 232 spominskih obeležij, ni pa izključeno, da jih bo prišlo še nekaj zraven, če jih še najdemo ali dobimo informacije,« je povedal Daniel Wutti, profesor na celovški pedagoški visoki šoli, univerzi, ki je poleg Univerze v Gradcu in Univerze v Celovcu sodelovala pri nastajanju tega projekta. Poleg spominskih obeležij so na spletni platformi dodali še 782 kratkih biografij žrtev nacizma in spominske poti na teme pregon koroških Slovencev, partizanski upor na Koroškem ali judje v Celovcu. Na spletni strani lahko ta obeležja iščemo na zemljevidu ali preko iskalnika, zanimivost je, da si lahko s klikom na spomenik ob tem še preberemo kontekst in biografije oseb, na katere spominja obeležje. Daniel Wutti je prepričan, da je spletna stran tudi odlično orodje za pouk v šolah. »Na Koroškem vemo, da je v preteklosti veliko premalo ljudi sploh izvedelo o žrtvah nacizma ali o dvojezični Koroški. Želimo, da bo naš projekt nekakšna protiutež, da bo prišel na čimveč šol, kjer naj bi se šolarke in šolarji bolj celovito učili o svoji zgodovini,« razlaga Wutti. Projekt je na Koroškem uresničila devetčlanska ekipa pod vodstvom Nadje Danglmaier. Florian Kelih je bil pristojen za rešeršo spominskih obeležij in je za to stopil v kontakt z občinami, ki pa deloma same niso vedele za ta spominska obeležja in so projektni skupini deloma posredovale le informacije o spominskih ploščah za padle vojake. Kelih: »Tembolj dragoceno je bilo sodelovanje z iniciativami spominjanja, kot je to Memorial Kärnten/Koroška, Mauthausen Komitee in z drugimi.« Zemljevid spominskih obeležij bo stalno aktualiziran, v slovenskem jeziku so navedena južnokoroška krajevna imena, teksti so zaenkrat na voljo le v nemščini. Danglmaier: »Radi bi, da bi bili teksti na voljo tudi v slovenskem jeziku in o tem tečejo pogovori, je pa to stvar financiranja.«
