Molk o evtanaziji je treba prekiniti

Na pokopališču v Trnji vasi stoji dvojezični spomenik za žrtve za svobodno Avstrijo. Njegov pobudnik v 60. letih prejšnjega stoletja je bil bivši deželni glavar in jetnik v kacetu Dachau Ferdinand Wedenig, oblikoval pa ga je slikar Valentin Oman. Pred polaganjem vencev pri spomeniku za žrtve za svobodno Avstrijo sta v nedeljo, 26. 10., predsednik MKK Aleksander Petritz in Mirjam Zwitter-Šlemic opomnila na pomembne obletnice letošnjega spominskega leta in poudarila, da je bil koroškoslovenski partizanski upor edini vojaški in družbeni upor proti nacizmu na takratnih nemških, torej tudi današnjih avstrijskih tleh. Obsodila sta mazaški napad na dvojezične krajevne table in v zvezi s policijsko racijo pri Peršmanu zahtevala razkritje njenega ozadja. Celovški župan Christian Scheider in deželni glavar Peter Kaiser sta pozvala k zavzemanju za demokracijo in k budnosti pred pojavi in delovanjem nemškonacionalnih in skrajnih gibanj. Lucas Tschinkel, dijak gimnazije Ingeborg Bachmann, pa je dejal, da je zanj skrb za liberalno demokracijo zelo pomembna. Letošnja osrednja tematika spominjanja je bila evtanazija. Primarij in psihiater Herwig Oberlerchner se ji je približal iz zornega kota družinske zgodovine. Govor je posvetil svoji sorodnici Aloisii Oberlerchner, umorjeni v nacistični morilnici Hartheim pri Linzu, in deklici Agnes Bier iz Nemčije, ki so jo umorili v celovški gau-bolnišnici. V govoru je razgrnil grozovitost nacističnega sistema, ki je ljudi delil na življenja vredne in življenja nevredne, neglede na družinske ali druge vezi in je funkcioniral še dolgo po vojni. Deli njegove družine, stara mama in ded, sta bila vneta in do smrti zakrknjena nacista, pristojen zdravnik Oskar Kauffmann pa visok funkcionar v nacističnem zdravstvenem sistemu, po vojni pa vodja deželne bolnišnice in predsednik koroške zdravniške zbornice. Vse to so na Koroškem hoteli prekriti s kopreno pozabe. Edinole s prebojem tega kroga molka je mogoče presekati ta prikrivanja, je dejal govornik.