Planjave, goličave, gozdovi in zaselki na Svinški planini so se v nedeljo, 30. oktobra 2022, jesensko obarvani bleščali v soncu, ko je Zveza koroških partizanov imela na Golovici svojo osrednjo komemoracijo za svinsvati oz. za dan mrtvih.

Pokopališče na Golovici je najsevernejši kraj s partizanskimi grobovi. Tu so pokopani štirje borke in borci proti nacifašizmu, in sicer Katica Golob z Bele pri Železni Kapli (*27. 4. 1927 +18. 4. 1945), ruska partizanka Anka (+27. 4. 1945), Albin Planinc z Luč, (*27. 2. 1910 +27. 4. 1945) ter neznan Poljak, verjetno prisilni delavec, ki se je pridružil partizanom.

Zveza koroških partizanov je padlim že leta 1946 postavila spomenik, lesene križe, in skrbela za grobove. Letos pa je ZKP po načrtih arhitekta Karla Vouka spomenik obnovila, dotrajane lesene križe nadomestila z železnimi in namestila dvojezično informacijsko ploščo. Odkritje obnovljenega spomenika je bilo pravšen povod za spominsko proslavo na Golovici.

Karl Vouk

Predsednik ZKP Milan Wutte je v svojem govoru dejal, da so slovenski partizani leta 1944 iskro upora prenesli tudi čez Dravo na Svinško planino. Kljub nevarnim okoliščinam kot stalne hajke, nobene bolnišnice, hude gorske zime, so navezali stike s slovenskimi domačini ter nemškimi sodeželani. Oboji so jih po svojih močeh podpirali. V teh okoliščinah so se na Svinški planini borili partizanke in partizani iz osmih narodov, okoli sto jih je padlo. Večina od njih (83) je pokopana v Šentrupertu pri Velikovcu, pet v Lomu, štirje na Golovici in dva v Svincu. Nekateri pa počivajo v gozdovih, ki so jim bili zavetje do smrti. Od prve čete, v njej je bil tudi Janez Wutte-Luc, so preživeli le trije. Doprinos slovenskih koroških partizanov k osvoboditvi Evrope in Avstrije izpod nacifašizma je nadvse pomemben, saj so vezali na Koroškem nad 15.000 vojakov, ki so Nemcem manjkali na drugih frontah. Svoj govor je Wutte zaključil z besedami, da moramo biti pozorni na pojave nacifašizma in da se jim moramo zoperstaviti. 

V imenu Republike Slovenije je spregovoril državni svetnik Bogomir Vnučec. Poudaril je, da so Korošci bili med prvimi v Evropi, ki so izkusili nacistično nasilje. Zanikanje vojnih grozot in zamegljevanje zgodovinskih dejstev ni nič drugega kot zanikanje temeljev današnje svobodne Evrope enakopravnih narodov. Naš dolg do zgodovine je, da ne pozabimo grozot vojne in njenih žrtev.

Slavnostni govornik Stanko Ovnič, predsednik Območne zveze združenja borcev Mežiške doline, je poudaril pomen upora koroških partizanov za vzpostavitev druge avstrijske republike in pomen Zveze koroških partizanov v spominskem in narodnopolitičnem delovanju koroških Slovencev.

Arhitekt Karl Vouk je ob obnovljenem spomeniku spomnil na 70-letnico Moskovske deklaracije, v kateri so zavezniki zakoličili povojno ureditev v Evropi, tudi v Avstriji. Vouk je poudaril, da Avstrija ni bila žrtev nacizma, ampak sostorilka. Zgrožen pa je nad dejstvom, da neko slovensko prosvetno društvo noče biti imenovano na spominski tabli za svoje člane, ki so kot partizani postali žrtve nacizma. To, da je sramota.

Proslavo na pokopališču na Golovici je pričel Mešani pevski zbor Lipa iz Velikovca pod vodstvom Dominika Hudla, gardista Slovenske vojske sta pri spomeniku namestila venec Republike Slovenije. Med polaganjem vencev je igrala godba slovenske policije. Franc Kuežnik pa je recitiral pesmi Karla Destovnika-Kajuha, pomembnega poeta narodnoosvobodilnega boja. Dostojna spominska proslava za padle partizane na Svinški planini je izzvenela z neminljivo »Rož Podjuna Zila«, ki so jo z »Lipo« peli vsi navzoči.