V petek, 8. aprila, dijakinje in dijaki Dvojezične trgovske akademije (TAK) v Celovcu pripravljajo spominsko slovesnost ob 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev. Slovesnost bo ob 9.30 potekala v avli šole.
Na spominski slovesnosti v avli TAK bo prisotna priča časa Anica Wurm Olip iz Srej. Življenje Anice Wurm Olip se je leta 1943 na zgornjem Bavarskem pričelo v zaporu Aichach. Ob rojstvu je Anica tehtala samo 1200 gramov, njena mama, jetnica nacionalsocialističnega režima, je imela ob porodu borih 40 kilogramov.
Pozdravne besede bo prispevala zgodovinarka Katja Sturm-Schnabl, prav tako pregnanka, ki je v tednu pred spominsko slovesnostjo tudi obiskala dijakinje in dijake TAK. Ti so z njo posneli daljši pogovor o njenih spominih na čas pregnanstva, krajši del tega pogovora bo prikazan na slovesnosti v petek.
Na slovesnosti bo spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregej Krištof. Za moderacijo in glasbeni okvir bodo poskrbele dijakinje in dijaki, recimo Olga Krušic iz Bilčovsa in Jano Leitgeb iz Krive Vrbe. Olga je vodila intervju s pregnanko Katjo Sturm-Schnabl, katere osemletna sestra Veronika je bila leta 1943 umorjena v Eichstattu na Bavarskem. »Če to slišiš od nekoga, ki je bil zraven, je povsem drugače, saj se te čustva veliko bolj dotaknejo,« pravi Olga Krušic. Jano Leitgeb pa je za spominsko slovesnost pripravil predstavitev o zgodovinskem ozadju deportacije koroških Slovencev v letu 1942.
Zadnja prireditev dijakinj in dijakov šole je bila v sredini meseca marca ekumenska molitev za Ukrajino, o kateri smo tudi poročali v enajsti številki Novic. Glede na to, da vojna v Ukrajini zadeva bolj ali manj vse, pregon pa predvsem koroške Slovence, pri organizaciji spominske slovesnosti v petek, 8. aprila, sodelujejo večinoma koroško-slovenski dijaki in dijakinje, nekateri tudi s pregnanci v lastni družini.
Recimo Damjan Smrtnik iz Galicije, čigar babica je bila deportirana v taborišče Frauenaurach. »Moja babica Marija iz Kort je imela dve leti, ko je bila skupaj s starši Pavlo Ogris in Šimonom Dovjakom ter s starim očetom Lukom Dovjakom, ki je tedaj imel 80 let, deportirana v Frauenaurach. Pavlin stari oče Luka je bil z injekcijo umorjen v Frauenaurachu, njegov sin Šimon pa je umrl v Dachauu. Ob lanski novembrski ekskurziji v Dachauu smo našli tudi njegovo ime na seznamu žrtev taborišča. Umrl naj bi za pegavico malo pred osvoboditvijo taborišča s strani Američanov. Babica, ki je na srečo še živa, mi je pripovedovala o tem. Še danes ji ni lahko govoriti o pregnanstvu, po eni strani zato, ker je bila tedaj še zelo mlada, po drugi strani pa zato, ker jo travmatični spomini še danes bolijo. Zato sem ji toliko bolj hvaležen, da je svoje spomine delila z menoj. Na prireditvi bom pokazal sliko družine Dovjak-Ogris iz taborišča Frauenaurach, in občinstvu poskusil približati usodo mojih prednikov v času nacionalsocializma.« O razliki med poznavanjem zgodovine Damjan pravi, da se je ob lanskem obisku Dachaua pokazalo, da so bili nemško govoreči dijaki »bolje seznanjeni z ljudmi, ki so bili storilci in niso imeli takega dostopa do žrtev, kot ga imamo mi, ki imamo žrtve med družinskimi člani«.
Po besedah ravnatelja Hanzija Pogelschka je petkova spominska slovesnost namenjena temu, da se s temo pregona koroških Slovenk in Slovencev soočijo predvsem dijaki, ki tega tragičnega poglavja zgodovine ne poznajo. »Na naši šoli imamo večinoma dijake, ki niso rojeni v Avstriji, in zdi se mi, da imajo pogosto težave, da razumejo, kaj in kdo koroški Slovenci sploh smo,« dodaja dijakinja Olga Krušic.
Pred petimi leti, ko smo se spominjali 75. obletnice pregnanstva koroških Slovencev, so dijakinje in dijaki TAK sodelovali pri projektu »Mladina proti pozabi« slikarja Manfreda Bockelmanna. Organizirali so tudi vodene sprehode po Celovcu, pri katerih so dijakinje in dijaki v vlogi vodičev preko kamnov spotikavcev in drugih z žrtvami nacionalsocializma povezanih obeležij občinstvo seznanjali z usodo prebivalcev Celovca med nacistično vladavino terorja.
Zaradi zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na slovesnost šola vabi v omejenem obsegu, število zunanjih gostov je majhno, vsi navzoči pa morajo izpolnjevati 3G pogoje in nositi masko.
