Iskanje sledov: Delavnica o pregonu koroških Slovencev

Delavnico so organizirali profesorica dr. Marija Wakounig z Inštituta za vzhodnoevropsko zgodovino na Dunaju ter njena študenta Simon Urban in David Ressmann. 

Cilj, da naj se v interaktivno delavnico vključijo priče časa in publika, je bil več kot dosežen. Številna publika se je aktivno vključevala v diskusijo in tudi med prispevki, kar dokazuje izredno potrebo po nadaljnji razpravi. Čeprav je bilo o tej temi mnogo izrečenega, je bilo v Tinjah povedano še mnogo novega. Ferdinand Kühnel, ki je napisal disertacijo o napisih na nagrobnikih na Koroškem, je v svojem prispevku govoril o kontinuiteti ponemčevanja slovenskih imen na Koroškem, kjer je bil cilj, da postane podoba imen čim bolj nemška, ne glede na to, da se s tem izbriše pomen imen, npr. je Gorivčnik postal Gorintschnig. Teodor Domej je z novimi dokumenti osvetlil, da je bil »pregon« (kazenska premestitev) Joška Tischlerja v Bregenz (1939–1945) dalj časa načrtovan. Christin Pogoriutschnig je v svojem masterskem delu pri mentorici Mariji Wakounig pisala o boroveljskih puškarjih v času 2. svetovne vojne, v nalogo pa je vključila tudi osem intervjujev z devetimi osebami. 

O pregonu slovenskih duhovnikov sta spregovorila zgodovinar in arhivar Peter Tropper in Simon Urban. Tropper je v svojem prispevku predstavil nove vire in opozoril, da je bilo iz Koroške odvedenih večje število duhovnikov, Urban pa je opozoril, da so duhovniki veljali za izredno nevarne, ker so se upirali germanizaciji. David Ressmann je govoril o študiji Wannerja, Manharta in Paschingerja, ki je ohranjena v Innsbrucku in opisuje imovine »tujcev in nacionalnih Slovencev na Koroškem«. Nastala je morda že pred letom 1938, morda je bila uporabljena pri nasilnem pregonu koroških Slovencev. Julijski puč v Labotski dolini (leta 1934) je bil po 2. svetovni vojni tabuizirana tema. Šele tretja generacija, zgodovinarja Christian Klösch in Alexander Verdnik, sta dogodke preučila znanstveno. Klösch, ki je o tem spregovoril v Tinjah, je npr. izdal knjigo »Des Führers heimliche Vasallen«. Vladimir Wakounig je govoril o lingvicizmu, o znanstveni teoriji, ki proučuje predsodke, omalovaževanje in neutemeljeno odklanjanje določenih jezikov in njihovih govorcev, kar vpliva na jezikovne in izobraževalne ponudbe. Glede na to, da je ravno odklanjanje in izrivanje slovenščine na Koroškem močan primer lingvicizma, študij na osnovi te teorije skorajda ni. 

Projekt »Digitale Erinnerungsland­schaft – DERLA«, ki je nastal v Gradcu, vanj pa se je vključila tudi Koroška in druge zvezne dežele (www.erinnerungslandschaft.at), je predstavila Nadja Danglmaier. V projektu dokumentirajo spominska obeležja in znamenja za žrtve in kraje nacionalsocialističnega nasilja. Del projekta je tudi učni material za ozaveščanje in posredovanje te teme v šolah. O družinskem projektu, ki ima simbolni naslov »Korenine.Koren.Kostanje«, je govorila Alina Zeichen. To je projekt vseh vnukov in vnukinj, ki so stopili v dialog z drugo generacijo (njihovimi starši), da proučijo nasilni izgon babice, torej njihove korenine v babičinih krajih (na Korenu in Kostanjah). Zaključek delavnice je bil čustven – diskusija s pričami časa, kjer je mdr. Marija Zidej govorila o tem, kako je zapisala zgodbo moževe družine. Spraševala je taščo, doma na Rudi, ki so jo nosečo in z devetimi otroki (starimi med 8 mesecev in 18 let) hoteli izseliti in le po srečnem naklučju so bili rešeni pregona. V diskusiji so bile povedane še druge spominske zgodbe o nasilnem pregonu, gestapovskih zaporih, o strahu med obiski Nemcev in partizanov idr., kar je cilj raziskovalnega projekta pod vodstvom Marije Wakounig, ki postavlja v ospredje živeče žrtve in njihove zgodbe. To so pregnani in rojeni v taboriščih, ki so se vrnili, in njihove družine naslednjih generacij. Rezultati projekta bodo v posebni publikaciji.