Simpozij Evropsko-judovske zveze o okrutnem zločinu v Babinem jaru odstira tančice dolgo zamolčane temne resnice
Evropsko-judovska zveza (EJA) je ob svetovnem dnevu holokavsta, ki se ga spominjamo konec januarja, v Kijevu pripravila mednarodni simpozij o enem najhujših nacističnih zločinov, imenovanem Babin jar.
Šlo je, kot je dejal eden izmed govorcev Marek Swiec iz Poljske, ki pomaga graditi memorialni center v Babinem jaru, za »holokavst s svinčenimi kroglami oziroma streljanjem vsake žrtve posebej«. Swiec je dejal, da so streljanja potekala tako rekoč javno. Jude so skozi mesto vodili v kolonah na morišče, danes le malokdo kaj ve o tem. Čeprav so se nacisti trudili skrivati dejstva o Auschwitzu, pa danes večina ljudi le ve, da je to bilo uničevalno taborišče.
Kako je to mogoče? Moskva je zavoljo spora z Izraelom in ker je glorificirala lastne žrtve svoje velike domovinske vojne, »skušala izbrisati spomin na Babin jar. Znanstveno smo ta zločin lahko začeli raziskovati šele ob razpadu Sovjetske zveze in z osamosvojitvijo Ukrajine,« je razložil namestnik direktorja memorialnega centra Ruslan Kavaciuk.
Postrelili so 34.771 judov
Nemci, nacisti in vojaki Wehr-machta, policisti ter ukrajinski okupatorjevi pomagači so v Babinem jaru komaj deset dni po okupaciji Kijeva samo v dveh dneh, 29. in 30. septembra 1941, postrelili 34.771 judov. Skupaj so tam do leta 1943, ko je Kijev osvobodila Rdeča armada in nekako preden so se nacisti »domislili« industrijskega ubijanja s plinom v taboriščih smrti, na površini 130 hektarjev pobili okoli sto tisoč ljudi. Moške, ženske, otroke, invalide, poleg judov še Rome, partizane, komuniste, ukrajinske nacionaliste …
EJA je na simpozij povabila številne zgodovinarje, predstavnike parlamentov, vlad, veleposlaništev, judovske aktiviste in rabine iz vse Evrope in iz Izraela. Ne le, da so osvetlili grozodejstva izpred 80 let, temveč so spregovorili tudi o antisemitizmu danes. Hkrati so v senci grozeče vojne med Rusijo in Ukrajino želeli dati sporočilo, da ne drži moskovska propaganda, kako v Ukrajini antisemitizem spet dviga glavo. To sta z udeležbo na simpoziju potrdila predsednik parlamenta, to je Vrhovne rade, Ruslan Stefančuk in podpredsednica vlade Olha Stefanišina.
Prek video zveze je več kot sto udeležencev simpozija nagovoril eden od redkih preživelih iz Babinega jara, ki zdaj živi v Izraelu. Šestinosemdesetletni Mihael Sidko je bil septembra 1941 star šele šest let. Nemci so družino pobrali konec septembra 1941, tako kot še blizu 40 tisoč drugih judov, ki jih je tedaj v skoraj že milijonskem Kijevu živelo okoli 240 tisoč. Sidko je povedal, kako je, ko so še čakali na streljanje, pred katerim so nacisti žrtve slekli do golega, uniformiranec hladnokrvno ustrelil njegovo mater, ki se mu je nekaj zamerila. Dojenčka, ki ga je nosila in je seveda padel na tla, je nacist dobesedno poteptal. Neki drugi uniformirani človek je nato njegovo skupino v ruščini nagovoril, naj, še preden pridejo na strelišče, zbežijo, saj se je že mračilo. In malemu Mihailu je s trinajstletnim bratom Rašem uspelo zbežati.
»Identificirali smo že 28 tisoč imen žrtev, skušamo pa ugotoviti tudi imena okoli pet tisoč zverinskih rabljev, da bi jim sodili posmrtno,« je po video povezavi povedal francoski katoliški duhovnik Patrick Desbois, ki se že 25 let ukvarja s temno preteklostjo Babinega jara.
Babin jar postaja memorialni center
Babin jar, ki smo ga obiskali, vse bolj postaja primeren memorialni center. V njem so že postavljeni sinagoga in spominska obeležja za posamezne skupine pomorjenih ljudi. Stoji zrcalna ploščad z desetimi stebri, simbolično prerešetanimi s kroglami. V zvočni instalaciji slišite imena doslej identificiranih žrtev. Kristalni zid objokovanja je delo znane performativne umetnice iz Srbije Marine Abramović. Načrtujejo še gradnjo več muzejev, tudi muzej o tem, kako so sovjetski komunisti skušali zatreti spomin na zločin.
Na robu območja pokola stojijo tudi visoke stanovanjske stolpnice, vmes je zgradba televizijske postaje in, bog se usmili, športno strelišče. Kot so nam povedali sodelavci centra, imajo upanje, da bodo tudi ta območja vključena v bodoči memorialni kompleks, kjer bo stal tudi muzej holokavsta za vso vzhodno Evropo, po kateri so nacisti postrelili 2,5 milijona ljudi, kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo žrtev Auschwitza, je povedal direktor EJA Alex Benjamin.
