Fare Pliberk, Šmihel in Vogrče v 18. stoletju: Vstajenje življenja prednikov

Zbirka »Družine v 18. stoletju« je leta 2016 začela izhajati pri celjski Mohorjevi družbi. Za nastanek zbirke je bila poleg ohranjenih rezultatov popisa prebivalstva habsburške monarhije v letu 1754 odločilna Fundacija Bojana in Brede Ribnikar, ameriških Slovencev iz Kalifornije. Šesta knjiga zbirke »Družine avstrijske Koroške in Bele Peči v 18. stoletju« po besedah urednice Brede Sturm, ki je vodstvo založniškega projekta prevzela po smrti očeta Lovra Sturma, vsebuje »devet prepisov z območja današnje Avstrije in Italije«. Pliberška predstavitev šeste knjige iz zbirke se je osredotočila na fare Pliberk, Šmihel in Vogrče. Popis leta 1754, ki je trajal leto dni, se je izvajal v dveh izvodih. Tisti, ki je šel na Dunaj, se ni ohranil, izvodi iz danes avstrijskih far ter belopeške v Italiji so se ohranili v arhivu ljubljanske nadškofije. Rokopisno gradivo popisa slovenskih dežel je dešifriral in v latinskem zapisu vsakomur razumljivega napravil arhivar Tone Krampač.  

Poleg tega, da je dešifriral rokopise, je arhivar Tone Krampač za projekt »Družine v 18. stoletju« prispeval seznam gospostev, seznam krajevnih imen po župnijah, abecedni seznam slovenskih krajevnih imen in slovar nemških ter latinskih izrazov. Po besedah Krampača je bil namen popisa leta 1754 »po eni strani nabor na okraje za vojsko in zemljiški kataster, torej davki«. V fari Vogrče je tedanji župnik popis izvajal v latinščini, v Pliberku v nemščini, oboje v stavkih, medtem ko je iz fare Šmihel ohranjen nemški popis v obliki tabele. Največja je bila že takrat župnija Pliberk, v kateri je popis »zajel 4199 oseb oz. 662 družin« – trdi Krampač. »Imena 'Marija' ne boste srečali, zato pa najdemo zapise imen: Mojca, pa tudi Lenka, Meta, Špela, Minka, Hans, Jurij, Nužej, Lekš. Trije otroci v Pliberku so bili ob popisu stari en dan, najstarejši moški je bil star 98 let, to je bil Filip Vernik. Najstarejša Pliberčanka Uršula Pivolt je imela 96 let. Šestkrat se v Pliberku pojavita priimka Skurek in Gutovnik, petkrat Lingo, Pečnik in Staudacher, štirikrat Vernik ali Bernik, Lačen, Skubelj in Vric. Po trikrat so tukaj izpričani priimki Gradišnik, Globic, Hrast, Ladinik, Mauc, Mlačnik, Mlinar, Močivnik, Naveršnik, Pušnik, Robac, Rader, Rozman, Škof, Stopar, Švarc in Trampuš.«

Zgodovinar Stane Granda je dejal, da »v knjigi izvemo, kaj so ljudje delali, koliko so imeli majhnih otrok, kolikšna je bila otroška smrtnost, koliko je bilo nezakonskih otrok, koliko je bilo duhovnikov, koliko posesti in kako je neka hiša živela. Če počasi berete, se boste naenkrat znašli v baročnem času okoli leta 1750, o katerem v tem vsakdanjem življenju pravzaprav zelo malo vemo.«