7. aprila, ob 11. uri, se bo v Musilovi hiši odprla tematska razstava z naslovom »Spuren. Sledi«. Na njej svoja dela razstavljajo Verena Gotthardt, Marko Lipuš, Tanja Prušnik in Karl Vouk, tema razstave pa je pregon koroških Slovencev med drugo svetovno vojno.
V Musilovi hiši se umetnici in umetnika predstavljajo z deli manjšega in srednjega formata, saj je razstavni prostor precej omejen. Tanja Prušnik je pripravila povzetek inštalacije iz Lepene, del deset kilometrov dolge plastične folije s citati iz knjige Gamsi na plazu, Verena Gotthardt pa nove fotografije oziroma kolaže, imenovane Kamen in nebo. Karl Vouk se na razstavi v Musilovi hiši prav tako predstavlja s še ne videnimi umetninami, in sicer s šestimi slikami. Te pripovedujejo življenjsko zgodbo dveh oseb, Karlovega sorodnika Jožefa Vouka (o njem več v nadaljevanju) in Janeza Bucha. Buch je bil kmet iz rovt zahodno od Žirov, ki se je dvakrat, leta 1904 in 1908, s parnikom odpravil služit denar v daljno Ameriko. Ta Janez Buch je leta 1912 vse svoje premoženje v današnji Sloveniji prodal in se preselil v Velikovec, kjer še danes živi Buchova rodbina. Karl Vouk dvakratno pot Bucha v Ameriko na razstavi v Musilovi hiši zoperstavlja situaciji na mejah EU v letu 2015. Marko Lipuš pa v Musilovi hiši razstavlja prvo poglavje svojega umetniškega dela Babica, povezanega s smrtjo njegove stare mame Marije Karničar februarja leta 1945 v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Gre za fotografije skodelic, ki so jih uporabljale taboriščnice, te pločevinaste skodelice pa so prekrite z napisi, datumi, simboli.
Inštalacija v MMKK-ju
Isti umetniki so s svojimi deli od 19. aprila zastopani tudi na inštalaciji z istim imenom, torej »Spuren. Sledi«. Ta bo na ogled v notranjem dvorišču nekdanjega sedeža Gestapo v Celovcu, kjer je danes Muzej moderne umetnosti Koroške (MMKK). Kustos tako razstave kot tudi inštalacije je Karl Vouk, ki pravi, da je inštalacija v MMKK-ju v prvi vrsti namenjena nemško govorečemu občinstvu, ki temo pregona koroških Slovencev med drugo svetovno vojno bolj slabo pozna. Prvotno je bila postavitev inštalacije načrtovana v prostorih Univerze Alpe-Jadran v Celovcu.
V MMKK-ju bodo med 19. aprilom in 13. majem na notranjem dvorišču visele štiri šest metrov dolge rdeče zastave NSDAP, na katerih so namesto črnega kljukastega križa motivi Verene Gotthardt, Marka Lipuša, Tanje Prušnik in Karla Vouka (vsak od naštetih oblikuje eno zastavo). V rdečem polju zastave, ki jo bo oblikoval Vouk, bo natisnjen odlomek iz romana Gramoz Florjana Lipuša, in sicer tisti odlomek, v katerem je govora o ubijanju s strelom v tilnik. Zaprte jetnike so s strelom v tilnik ubijali tudi gestapovci v Celovcu, in sicer prav tam, kjer je danes MMKK. Taka smrt je doletela tudi Voukovega sorodnika Jožefa Vouka, brata umetnikove stare mame, ki je bil kot talec 2. oktobra 1942 ustreljen v Mariboru. Inštalacija v odprtem prostoru notranjega dvorišča MMKK je po besedah Karla Vouka poziv ljudem, da ozavestijo, kaj se je tam dogajalo med vojno.
Verena Gotthardt se v MMKK-ju predstavlja s diapozitivom neba, Tanja Prušnik s strukturo, ki citira njeno inštalacijo z Dravskega mosta v Labotu, Marko Lipuš pa s fotografijami jetniških skodelic iz Ravensbrücka oz. z delom projekta Babica. V spodnjem delu štirih rdečih zastav NSDAP so dvojezični literarni citati. Tanja Prušnik citira odlomek iz Gamsov na plazu Karla Prušnika-Gašperja, Marko Lipuš iz Boštjanovega leta, Karl Vouk pa, kot rečeno, iz Gramoza Florjana Lipuša. Pesnica in fotografinja Verena Gotthardt je sama ustvarila svoj tekst (glej naslednji odstavek), ki v MMKK-ju spremlja njeno posebej za to priložnost ustvarjeno serijo Kamen in nebo.
Verenin napis na zastavi
»Fotografinja se je s to serijo vrnila na kraj, od koder so bili njeni sorodniki pregnani iz domače hiše. Kraju je ime Moste pri Šmohorju v Ziljski dolini. Tam je doma njena babica, ki je bila kot dojenček, stara samo nekaj dni, deportirana v tujino. Od tam je tudi kamen, ki na fotografijah brez teže visi v zraku. Na njega je privezan diapozitiv z motivom neba. Tanka nit je spomin. Kako dolga je, kako močen bo spomin in koliko ga bo ostalo – to je odvisno od teh, ki se spominjajo in dajejo spomin naprej. Kamen se vrti. Gledamo ga enkrat z ene in drugič z druge strani. Nebo se v kakem trenutku vidi bolj razločno, drugič manj. Modra svetla barva postane upanje in spomin na dom. S to sliko neba so odšli. K tej sliki so se vrnili. Pod to sliko so spet doma.«
Na počastitvi tudi Van der Bellen
19. aprila ob treh popoldne bo v Domu glasbe potekala počastitev pregnancev s strani dežele Koroške, ki ji bo prisostvoval tudi predsednik Alexander Van der Bellen. Dogajanje se bo nato ob 17. uri preselilo v MMKK, kjer bo otvoritev inštalacije »Spuren. Sledi«. Osrednja spominska slovesnost ob 80-letnici pregona koroških Slovencev bo 23. aprila v Domu glasbe v Celovcu. Razstava »Spuren. Sledi« je v Musilovi hiši na ogled do 2. junija, inštalacija z istim imenom v MMKK-ju pa do 13. maja.
