27. januar Mednarodni dan holokavsta: Sovraštvo postaja družbeno sprejemljivo

27. januar je mednarodni spominski dan na holokavst. Tega dne pred osemdesetimi leti namreč so enote sovjetske ali Rdeče armade dosegle nacistično uničevalno in delovno taborišče Auschwitz, ki so ga Nemci par dni poprej na vrat na nos zapustili in svoji usodi prepustili tudi okoli sedem tisoč obnemoglih bolnikov in veliko otrok.
Zgodovinarka dr. Martha Keil

V Auschwitzu so nacisti umorili več kot milijon ljudi, od tega največ Judov, v celoti pa so nacisti na območju svoje strahovlade pokončali nad šest milijonov Judov.

V nedeljo, 26. januarja, je v Domu umetnikov v Celovcu bila že trinajsta spominska matineja za mednarodni dan holokavsta, na katero sta vabila Komite Mauthausen Kärnten/Koroška in mesto Celovec. Predsednik komiteja Manfred Morokutti je opozoril na dolgo zgodovino sovraštva proti Judom, ki so ga na Koroškem spretno zlorabljale in gojile antisemitske in nemškonacionalne združbe in ki je svoj višek doseglo pod nacisti. Zdaj se to sovraštvo spet pojavlja in postaja družbeno sprejemljivo.

Župan Scheider je dejal, da je Celovec zavezan kulturi in zamisli spominjanja. Namestnica deželnega glavarja Gabi Schau­nig je z zaskrbljujočim pogledom na globalne pojave nasilja, nestrpnosti in sovraštva ugotovila, da manjkajoča osebna krivda ni opravičilo za manjkajočo osebno odgovornost. 

Zgodovinarka Martha Keil z Inštituta za judovsko zgodovino v St. Pöltnu je v središče svojega nagovora postavila koroške osebe in skupine, ki so jim nacisti namenili usodo pregona, izgona in uničenja. V spomin je priklicala umorjene celovške judovske družine, pregnane in obglavljene koroške Slovenke in Slovence, žrtve krivosodja, Rome in Sinte, partizane in druge upornike.

Petert Gstettner, predsednik spominskega sosveta mesta Celovec, je svoj nagovor postavil pod geslo Bolečina spominjanja je za človeka znosna. Po njegovem nismo več daleč od trenutka, ko spomin na Auschwitz ne bo več boleč. A preteklost in zgodovina nacizma nista pretekli, temveč slej ko prej aktualni, živi in simbol tega je Auschwitz. 

Matinejo je glasbeno oplemenitil profesor Michael Erian.

Iz rubrike preberite tudi