12. januar 1945–12. januar 2025: 80 let od nasilne smrti desetih žrtev nacizma

Njihova imena so vklesana v dvojezično stelo, ki jo je leta 2013 na pobudo pisca tega članka pri celovškem deželnem sodišču dal postaviti Memorial Kärnten-Koroška.

Deseterico, Josefino Kampl, zakonca Irmo in Markusa Käfer, očeta in hčer Mario in Markusa Zellnig, Ivana Klančnika, mater Terezijo Mičej in hčer Terezijo Mičej iz Šentvida v Podjuni ter hčer in očeta Elizabeto in Jožefa Ročičjak, po domače Komarjeva v Mali vasi pri Škocjanu, je krvnik Roland Freisler, predsednik berlinskega folksgerihtshofa – nacističnega ljudskega sodišča, 6. januarja 1945 na celovškem deželnem sodišču obsodil na smrt. Vklenjene v verige so jih prepeljali v Gradec, kjer so jih 12. januarja 1945 ali obesili ali  pa obglavili. Njihova trupla so pokopana neznano kje na graškem centralnem pokopališču.

Roland Freisler, zloglasni sodnik-krvnik, je kot predsednik berlinskega folksgerihtshofa trikrat prišel na Koroško in osebno predsedoval procesom proti upornikom in upornicam proti nacizmu in za svobodo. Vselej je zapustil krvavo rihto in sled. Prvič je sejal smrt aprila 1943 proti trinajsterici »sämtlich Slowenen« iz občin Borovlje, Sele in Železna Kapla, ki je bila obglavljena 29. aprila 1943 na Dunaju, drugič je sejal smrt jeseni 1944 v procesu proti upornikom iz okolice Beljaka. Osmerica, med njimi tudi Hrvat in koroški Slovenec, je bila v Gradcu obglavljena 23. decembra 1944. Tretjič in zadnjič in komaj dobra dva tedna zatem, pa je sejal smrt 6. januarja 1945, ko je na smrt obsodil deseterico skupine »Käfer«, med njimi Ročičjakove in Mičejeve. Izredno velik delež koroških Slovenk in Slovencev med Freislerjevimi žrtvami tudi potrjuje, da smo Slovenci dali izjemen doprinos k osvoboditvi dežele in države izpod tiranije nacističnega režima. Roland Freisler je vigredi 1943 v Münchnu na smrt obsodil tudi člane skupine Scholl  (Bela vrtnica) in poleti 1944 obtožence za atentat na Hitlerja 20. julija 1944. 

Rolanda Freislerja, ki je bil kot Adolf Eichmann tudi udeleženec tako imenovane Konference ob jezeru Wann 20. januarja 1942 v Berlinu, na kateri je nacistični režim pod vodstvom Reinharda Heydricha, predsednika RSHA-Reichssicherheitshauptamta, sklenil dokončno rešitev judovskega vprašanja, to je uničenje več kot 11 milijonov evropskih Judov, je 3. februarja 1945 med zračnim napadom zavezniških sil na Berlin ubila bomba. Tako je bilo preprečeno, da bi ta krvnik še četrtič sejal smrt na Koroškem, in sicer v načrtovanem procesu proti uporniškim dekletom in ženskam iz Bilčovsa.

Spomin na žrtve 12. januarja 1945 sodi v spominski kanon celotnega slovenskega naroda ter dežele Koroške in držav Slovenije in Avstrije. Zavedajmo se tega in spominjajmo se jih spoštljivo.