Za svoje življensko delo in posebne zasluge na političnem, športnem, kulturnem, mladinskem in čezmejnem področju je ekonomski svetnik Janko Zwitter v sredo, 15. julija, v Šiši v Zahomcu prejel 15. Kugyjevo nagrado.
Ob začetku slavja v Šiši v Zahomcu je zapel kvintet Oisternig, navzoče pa pozdravil predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Ta je povedal, da je letošnji Kugyjev nagrajenec Janko Zwitter skozi veliko več kot pol stoletja ustvarjanja in delovanja na raznih področjih in zlasti še danes na področju samostojnega političnega gibanja koroških Slovenk in Slovencev skrbel za ohranitev bogate kulturne dediščine Zilje in za kulturno in jezikovno rast ne samo v domačem kraju, temveč v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Sadovnik je poudaril, da nagrajenca zaznamujejo tudi bogate človeške vrednote in vrline, kot so to optimizem, nasmeh, odkritosrčnost in profesionalen in predvsem v bodočnost usmerjen pogled. Spoštovanje drug drugega, spoštovanje različnosti in različnih gledanj so pomembni temelji, ki jih je nagrajenec položil v svojem življenjskem delu na vseh področjih, je povedal Sadovnik.
Daniel Mešnik o Janku Zwittru
Slavnostna govora sta imela zgodovinar Peter Wiesflecker in predsednik SPD Zila Daniel Mešnik. Mešnik je povedal, da je verjetno najbolj pogost stavek, ki ga slišiš od Zwittra, »Kak‘ jə fajn na sviatə!« in dodal, da nagrajenca odlikuje njegov optimizem: »Seveda je bilo fajn, ko se je Janko kot tretji od štirih sinov rodil v Abujčevo družino, a so se šele leto prej vrnili iz nasilnega pregnanstva, kjer so preživeli starši in brata dobra tri leta daleč proč od tako ljubljene domovine oz. domačije. Da so ta doživetja zapustila globoke rane, čutimo vsakokrat, ko Janko pripoveduje o tem, kar so mu starši povedali o tem težkem času. A nikoli ni v tem slišati obupa ali vdanosti v usodo, vedno slišimo ta optimizem, ki odlikuje Janka.«
Mešnik je še omenil športno udejstvovanje in delo v prid domačega športnega društva. Še posebej je omenil sezono 1968/69, ko je bil Zwitter prvi Zahomčan, ki se je udeležil Turneje štirih skakalnic in tako skrbel za to, da je širša javnost zaznala slovensko športno društvo iz Zahomca. Povedal je, da je Zwitter že leta 1969 končal športno kariero in prevzel domačo kmetijo, saj je bil oče tedaj težko bolan in je že kmalu zatem umrl. Mešnik je še govoril o delovanju Zwittra v strukturah samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev, pri Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) in pri konjerejcih.
Peter Wiesflecker o Janku Zwittru
Peter Wiesflecker je o nagrajencu povedal tole: »Janko Zwitter je trdno zakoreninjen v zgodovini svoje regije, zlasti v zgodovini svojega rojstnega, domačega kraja Zahomca. Nikoli se ne naveliča poudarjati, kaj je Zahomec nekoč bil in kaj bi – s pogledom na njegovo tradicijo, zgodovino in zmožnost – lahko bil.«
O politiku Zwittru: »Če bi moral Janka Zwitterja med volilno kampanjo opisati v enem polstavku, bi bil to: »Zdaj pa hitro naprej!« saj od Adenauerja naprej nihče, ki je bil starejši od sedemdeset let, ni tako strastno vodil volilnega boja kot Janko Zwitter … Do danes je pogovorni partner, ki stvari jemlje resno, a ne daje vsake besede na tehtnico, z njim je mogoče raziskati obsežne prostore, z njim pogovori niso omejeni na trenutno razpoloženost cestnih zadrug ali kmetijskih skupnosti. Vedno pa je z njim malo Zahomca in malo vizije, kako bi lahko po njegovi zasnovi bilo na svetu (in zato tudi v Zahomcu).«
Spregovoril je še župan občine Michael Schnabl. Nato so Bernard Sadovnik, Heribert Kulmesch, Reginald Vospernik in Lojze Dolinar predali nagrajencu 15. Kugyjevo nagrado.
Zwitter je govoril o historičnem dnevu za vas Zahomc in poudaril da brez pomoči svojih prijateljev, sodelavcev in sopotnikov ta uspeh ne bi bil mogoč. Povedal je, da smo lahko ponosni, da se je politično ozračje glede dvojezičnosti spremenilo na bolje. Govoril je o pritisku na slovensko govoreče, ki ga je doživel v svoji mladosti, in o samozavesti, ki jo je dobil od staršev in med svojo kariero kot športnik. Tam je spoznal kasnejšega najboljšega prijatelja Baldurja Preimla. Največja sreča zanj pa je bil trenutek, ko je spoznal svojo Gito, s katero je poročen že 50 let.
Slavljencu sta se s košaro kmečkih izdelkov zahvalila Franc Jožef Smrtnik in Marjan Čik od SJK. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr, generalni konzul RS Anton Novak, predsednik EL Gabriel Hribar, predsednik NSKS Zdravko Inzko, predsednik ZSO Manuel Jug in Mirjam Polzer-Srienz iz Biroja za slovensko narodno skupnost.