Radiše V prijetno vzajemnem ozračju so prepevali slovenske pesmi, prisluhnili številnim domačim pevskim skupinam, spoznavali raznoliko dejavnost mladih rodov, se podali po utripajočih sledovih slovenskega življa na Radišah in zavidljivo živahne 40-letne zgodovine Kulturnega doma, ki je postal nepogrešljivo in vitalno prireditveno, kulturno in družabno središče kraja in ljudi visoko nad Celovcem ter še posebej kraj srečanja za mlade in starejše, za nemško in slovenske govoreče ljudi, in – uživali kulturo.  

Zgodba, ki je zdaj doživela svojo četrto okroglo obletnico, se je začela leta 1979, ko se je z ustanovitvijo Posojilnice ponudila priložnost odkupa farovškega hleva, ki so ga domačini s pomočjo kredita, prijateljev, ustanov in organizacij spremenili v daleč naokrog poznani in čislani radiški dragulj. Seveda si je pa tudi danes nenehno treba prizadevati za vzdrževanje objekta, kar ima na skrbi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. 

Na praznovanju 40-letnice Kulturnega doma na Radišah je v svojem govoru imenitno zgodbo radiškega kulturnega utripa povzel Mitja Rovšek:

Nisem še zagledal luči tega sveta, ko so velike žene in možje zagrabili za kramp in lopato in iz starega, razpadajočega farovškega hleva ustvarili Radiški center za slovensko kulturo in jezik, ki je bil že davno potreben. Dobrih 3000 ur prostovoljnega in brezplačnega dela je bilo vloženih in tudi radodarnosti Radišanov ni manjkalo. Tu je treba omeniti vsaj dvoje imen – Mirta Zwittra, ki je dajal upanje in spodbudo ter poskrbel za potrebna posojila, ter Janka Woschitza, ki je kot tedanji predsednik društva nosil največjo odgovornost. Zahvala za nesebično delo pa velja vsem, ki so se zavzemali na ta ali drugi način in s tem omogočili ustanovitev Kulturnega doma na Radišah, ki danes ne služi le Radišanom, ampak tudi drugim organizacijam za svoje prireditve.

Tedanja odločitev za ureditev doma je bila pametna odločitev za kulturni razvoj koroških Slovencev. Kulturni dom Radiše je postal spomenik odločnosti in sposobnosti. Močno in raznoliko kulturno delovanje Slovenskega prosvetnega društva Radiše ter Kulturni dom, kot praktična podlaga kulturnega življenja omogočata razcvet kulturnega življenja na vse strani. 

Zavedati pa se je treba tudi odgovornosti, ki jo nosimo za obstoj kulturnih domov. Za potrebno vzdrževanje poleg Slovenske prosvetne zveze predvsem skrbijo Radišani. Potrebna prilagajanja zakonskim zahtevam ter potrebne sanacije in adaptacije nas vedno znova postavljajo pred težave. Ogromno energije, časa in politične spretnosti je potrebno za prepričevanje oblasti, da premaknejo kakšen evro za osnovne rekvizite kulturnega delovanja. V tem sklopu me veseli, da smo prav ta teden lahko naredili korak naprej in zagotovili delno financiranje potrebne sanacije in dogradnje preddverja Kulturnega doma na Radišah.

Ob 40-letnici, ki jo praznujemo, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je najmočnejša uporna točka koroških Slovencev prav kulturno delo v društvih … 

Z izrazom zadovoljstva, da radiški Kulturni dom nikdar ni postal prostor za iznašanje političnih konfliktov, temveč se je razvil v prostor srečanja in kulture in s tem ustvarjalca sožitja in sporazumevanja, je sklenil Mitja Rovšek svoja izvajanja.