Koroški kulturni dnevi v Ljubljani: Koroški Slovenci v Ljubljani

Janez Stergar: Lahko rečem zgolj, da zgodovina organiziranja KKD v Ljubljani še ni napisana in da bo oštevilčenje šele z arhivskimi dokumenti, fotografijami in članki treba uskladiti s spomini posameznikov. Zato KKZ, SPZ in naš Klub – torej glavni organizatorji – za letošnje kulturne dni ne trdimo, da so triindvajseti. Nekateri v vodstvu ljubljanskega Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva pa menijo drugače ...

Da z nizom gostovanj koroških (po)ustvarjalcev publiki v osrednji Sloveniji prikažemo vsebinsko pestrost koroških kulturnih ustvarjalcev, njihovo razširjenost po Rožu, Podjuni in Zilji ter rast kvalitete dejavnosti tako pri tradicionalnih kot sodobnih ali celo eksperimentalnih zvrsteh.

Ob vseh sodobnih možnostih za spremljanje življenja, najrazličnejših dosežkov in odprtih problemov naših »Korotancev« večina prebivalcev Republike Slovenije o tem ne ve dovolj in jih »to ne zanima«. Žal o zamejstvu in narodnostnih vprašanjih premalo ve tudi precej »odgovornih odločevalcev« v državi »matičnega naroda«.

Menim, da ne, saj smo poskušali precej enakomerno zagotoviti predstavitev petja, glasbe, literature, lutkarstva, amaterskega in poklicnega gledališča, likovne umetnosti ter tudi znanosti.

Ker Klub posebej po 2. svetovni vojni ni ostal le središče plebiscitnih pregnancev in je povezal tudi prijatelje koroških Slovencev, sem lahko klubski predsednik tudi Ljubljančan, ki sem od dijaških let zahajal čez Karavanke, tam sklenjena prijateljstva pa utrdil tudi s poklicnim delom raziskovalca.

Na kratko je nemogoče našteti razloge, zaradi katerih sem upravičeno zaskrbljen za usodo tudi tega dela slovenskih rojakov. Z optimizmom in veseljem pa spremljam delovanje ter izjemne dosežke posameznikov in skupin tako v kulturi kot v različnih strokah, športu, politiki ali gospodarstvu.

Prireditev bo dvanajst. Ker so tri predstave v Mini teatru (s 100 sedeži) že nekaj dni pred začetkom KKD praktično raz(pro)dane ter prijave za dogodke v nekaj manjših prostorih štirih drugih gostiteljev kažejo na razmeroma veliko zanimanje publike, bo morda v prvem mesecu skupaj 800 ali 900 obiskovalcev. Na zaključni koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma lahko pride 562 poslušalcev; poskusili bomo nagovoriti več kot lanskih 325 ljubiteljev koroške pesmi.

Sam bom sicer usmerjal pogovor s krškim škofom dr. Marketzem in zgodovinarskim kolegom dr. Domejem, a ne morem in ne smem reči, da prav ta dogodek najbolj nestrpno pričakujem. Žal pa mi je, da bom ob gostovanju Teatra Rampa odsoten, ker bom s par ljubljanskimi kolegi prav tedaj v Pliberku predstavljal knjigo o ljudskem štetju 1751.

Ker sta bratski mariborski in ljubljanski klub izpolnila večino svojih ustanovnih ciljev in sedanja struktura aktivnih članov ni več najmlajša, se bomo v vaše vprašanje zazirali vse do jubilejnega leta 2028.