Z odprtjem razstave »Sledovi« slikarja in kiparja Alberta Mesnerja v galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani so se 13. oktobra 2021 začeli 19. Koroški kulturni dnevi. V 23 dneh, do 5. novembra, bodo ponudili skupaj osem prireditev. Tri od njih so predstavitve novih knjižnih izdaj na temo zgodovine koroških Slovencev, slovenščine kot pesniškega in kot poslovnega jezika ter zgodovinskega stebra bodočnosti koroških Slovencev. K raznolikosti programa poleg navedenih dogodkov prispevajo koncert »Koroška pesem prek meja«, predstava »BIOlimpijske igre« otroške lutkovne skupine iz Dobrle vasi ter recital Messnerjevih besedil ob glasbeni spremljavi.
Koncert »Koroška pesem prek meja«
Velika Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila na petkov večer, 15. oktobra, zelo dobro obiskana. Ob 19. uri se je začel koncert »Koroška pesem brez meja« s pozdravnim govorom predsednika Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Lovra Sodja. Pozdravil je navzoče pomembne politike in kulturnike: avstrijsko veleposlanico Elisabeth Ellison-Kramer, častnega pokrovitelja 19. Koroških kulturnih dnevov Boštjana Žekša, podžupana mesta Celovec Lojzeta Dolinarja in številne druge, med predstavniki koroških Slovencev predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka in njegovo soprogo, pevko Bernardo Fink Inzko, predsednika Slovenske prosvetne zveze Augusta Brumnika in predsednika Krščanske kulturne zveze Janka Krištofa. Sledil je govor slednjega, ki je občinstvu zaželel veliko užitka.
Sprva je nastopila pevska skupina z Obirskega Dekleta Smrtnik, za njimi 26-letni harmonikar Tomaž Boškin, ki je kar dvakrat dosegel naziv svetovnega prvaka na harmoniki, in pevski zbor Kvintet bratov Smrtnik. Dekleta Smrtnik in Kvintet bratov Smrtnik so zapeli veliko ljudskih pesmi. Dekleta so sama priredila in odpela »Moč Ljubezni« Simona Jenka in »Šumijo gozdovi domači«, pri nekaterih pesmih je Darja Smrtnik samozavestno igrala akustično kitaro. Izredno nadarjeni glasbenik Tomaž Boškin je še posebej ob igranju pesmi z naslovom »Beneški karneval« uspel doseči popolno pozornost poslušalcev in naše sodelovanje s ploskanjem v ritmu. Kvintet bratov je začel z domovinsko pesniško temo v pesmi »Mi pod Obirjem smo doma« in zaključil s čudovitim večglasjem v pesmi »Večerni zvon«. Vsi nastopajoči so koncert zaključili s koroško himno »Rož, Podjuna, Zila«, poslušalci pa smo ob tem vstali s sedežev. Ker je Koroška zibelka slovenstva in slovenske pesmi, je ta glasbena prireditev marsikomu pomenila vrh koroških kulturnih dnevov.
Slovenščina kot pesniški jezik in slovenščina kot poslovni jezik
Prireditev »Slovenščina kot pesniški in kot poslovni jezik« je bila v slavnostni dvorani Slovenske matice, kjer je predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar po dobrodošlici in uvodnem govoru predal besedo povezovalki, pesnici Lidiji Golc. Najprej je bila predstavljena novonastala zbirka pesmi »Iz jezika, ki ga ni« pesnika Fabjana Hafnerja (1966–2016) s spremno besedo Nobelovega nagrajenca za književnost Petra Handkeja. Sourednica zbirke pesmi je bila poleg Aljoše Harlamova tudi gostja na prireditvi, žena pokojnega pesnika in prevajalka Zdenka Hafner Čelan. Povedala je, da sta s Harlamovom lepo sodelovala in da se je pri zbranih pesmih pojavilo vprašanje, ali bi bile pesmi tudi v nemščini. »To bi pomenilo, da bi bil vključen glas, ki pa ni njegov. Morda nekega dne, ampak ne v tej knjigi,« je pojasnila.
Po nekaj prebranih pesmih je bilo mogoče zaznati tankočutno izraženo bivanjsko tematiko. Nazadnje je beseda nanesla na oblikovalca naslovnice, ki je znamenitosti Celovca in Ljubljane združil v izvirni upodobitvi. Naslednji gostji sta bili avtorici priročnika za slovenščino v srednjih in višjih šolah z naslovom »Slovenski poslovni jezik«, jezikoslovki Alenka Weber in Mateja Gomboc. Pogovarjali sta se o plodu svojega sodelovanja, o izredno uporabnem učbeniku s poudarkom na sporazumevalni zmožnosti poslovanja v slovenskem jeziku. Učbenik vsebuje dober pregled uradnih besedilnih vrst, njegova dodana vrednost pa je ta, da so v njem tudi vaje iz pravopisa tako v slovenskem kot nemškem jeziku, z rešitvami.
V pričakovanju nadaljevanja koroških kulturnih dnevov v Ljubljani bomo o prireditvi poročali, saj se od 20. oktobra vrstijo še tile dogodki: Zgodovinski stebri bodočnosti koroških Slovencev, Beseda je kulturnemu človeku dragulj in Zaprtje razstave »Sledovi« slikarja in kiparja Alberta Mesnerja.
