V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve je v soboto, 29. januarja, potekala podelitev 43. Tischlerjeve nagrade. Letos je nagrado NSKS in KKZ prejel dolgoletni tajnik KKZ, predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier.
Tischlerjevo nagrado podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), in sicer kulturnim in političnim delavcem za »vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem«.
Pomembno je k tej zakladnici s svojim življenjskim delom prispeval Nužej Tolmaier iz Verovc na Radišah, oče ali skupaj z Jankom Zerzerjem in Francem Kattnigom sopobudnik številnih iniciativ za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem preko glasbe, učenja, ustvarjalnosti, zbiranja etnografskega materiala in druženja. Omenimo naj samo Teden mladih umetnikov na Rebrci, Lutke mladje, lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihelu, pevsko revijo Koroška poje, zbiranje koroškoslovenske pevske dediščine po Rožu, Zilji in Podjuni, uredniško vodenje Našega tednika v najtežjih časih Ortstafesturma, zavzemanje za ohranjanje arhitekturne dediščine koroškega podeželja, ustanovitev etnološkega oddelka pri KKZ, iz katerega je zrasel Narodopisni inštitut Urban Jarnik, biografsko serijo »Tako smo živeli« in številna gostovanja zbora Jakob Petelin Gallus, katerega ustanovni član je prav Nužej Tolmaier.
Goste v polni Tischlerjevi dvorani Mohorjeve je na podelitvi Tischlerjeve nagrade po-zdravil predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof. Sledil je nagovor Zdravka Inzka, predsednika NSKS, nato pa smo slišali zmagovalca govorniškega natečaja Luko Dovžana Kukića. Slavnostne nagovore nagrajencu so posvetili Tolmaierjeva ožja sodelavka Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, dolgoletna lutkovna mentorica Breda Varl in Egi Gašperšič, nekdanji ravnatelj Glasbene šole Radovljica. Za glasbeni okvir so poskrbeli baritonist Gabriel Lipuš, sopranistka Eva Kumpfmüller-Lipuš, vibrafonist Emanuel Lipuš in pianistka Tatjana Vasilieva, slišali pa smo tudi Staro legendo Kristusovega trpljenja v izvedbi Nužejevih vnukinj in vnukov Nadje Lampichler, Mirjam Prochazka, Simona Lampichlerja in Juliana Lipuša.
V zahvalnem govoru ob podelitvi 43. Tischlerjeve nagrade je slavljenec Nužej Tomaier spomnil na delovanje dr. Joška Tischlerja ob koncu druge svetovne vojne in po njej, med drugim tudi na mrzlo vodo, s katero so gasilci razgnali zborovanje koroškoslovenskih pregnancev leta 1946 v Šentrupertu. Povedal pa je tudi, da še ni slišal »nobene besede obžalovanja s strani deželnih politikov za to, kar se je godilo med drugo svetovno vojno«. Nužej Tolmaier je zaključil svoj zahvalni govor z optimizmom glede prihodnosti in željo, da bi »naša društva in vsi, ki delamo na področju kulture in narodopisja, spet lahko globoko zadihali in kakor običajno delali. Da bosta slovenski jezik in kultura na Koroškem še na-prej živela.«
