»Koprive namesto soli«

Sol je dozorela!

Otroška gledališka skupina Bilka je po besedilu »Butalci sejejo sol« pisatelja Frana Milčinskega uprizorila premiero »Koprive namesto soli« v Izobraževalnem centru Bilčovs. Režiserka Nika Brgant je priredila besedilo za krajšo otroško predstavo, v kateri so blesteli štirje dečki in štiri dekleta: Silvo Einspieler, Lena Feinig, Jona Gspan, Lena Janscha, Gabriel Kulnik, Valentina Salzmann, Dorothea Vierbauch in Matej Weber. Mentorica nastopajočih otrok je bila Helena Reichmann, za tehniko pa sta poskrbela Nikolaj Voglauer in Niklas Kaltenbacher. Humoreska »Butalci sejejo sol« Frana Milčinskega je del njegove najbolj znane zbirke humoresk o Butalcih (1949). Objavljal jih je v raznih časopisih pod zabavnim psevdonimom »Fridolin Žolna«. 

Gledalci smo na odru zagledali tri osebe, ki se odločijo skuhati kosilo. Ko skuhajo jed, jo sprva z radostjo pokusijo, že naslednji trenutek pa usklajeno vzkliknejo, da je jed zanič. Podobno se zgodi v naslednjem domačem okolju, v tretjem prav tako. Zanič je juha, zanič so špageti in zanič sta riž in riba. Kaj naj naredijo? Ukrep je sledeči: prvi odidejo na morje po sol, drugi v trgovino, tretji pa po kamenje, ki ga bodo obrusili in iz njega pridobili sol. Imajo se za pametne, vendar je njihova zamisel seveda »butalska«. Mmm, jedi s soljo so čisto drugačne in jih takoj pojedo! A ni vse tako enostavno, ne morejo za vsako jed vedno znova iti tako daleč, zato že razmišljajo o naslednjem ukrepu. »Ker je brez soli vse zanič« in morajo zato nekaj ukreniti, skličejo mestni sestanek. Določijo vodjo sajenja in v zemljo posadijo sol, nato pa čakajo in čakajo, da bo sol zrasla. Ko dozori, jo pokusijo in ugotovijo, da je pekoča – mislijo si, kakšna bo šele, ko bo dozorela … Ko ponovno skuhajo jed, ji dodajo svojo butalsko sol. Duhovita zgodba se zaključi, ko po naslednjem mestnem sestanku soglasno povedo: »Če posadiš sol, zrastejo koprive.« 

Prostor je bil napolnjen z gledalci, vzdušje je bilo prijetno. Nastopajoči so bili tako pri gibu kot pri govoru usklajeni in so govorili tekočo knjižno slovenščino. Predstava je eden od mnogih načinov, kako se lahko otroci učijo slovenščino v teku  ustvarjalnega procesa, tako da jo iz zasebnega dvignejo na raven odrskega govora. Pri tem sta imeli pomembno vlogo režiserka in mentorica. Sodelujoča tehnika sta dobro opravila svoje delo, saj je tudi odrska razsvetljava predstavi dodala pomemben učinek. 

Iz rubrike Kultura preberite tudi