Klub koroških Slovencev v Ljubljani: Obiskali so Borovlje in Celovec

V Klubu koroških Slovencev že jeseni začnemo pripravljati program za Koroške kulturne dneve, katerih predtakt je koncert Koroška poje.

Letos nas je pred koncertom gostoljubno sprejel v Borovljah Daniel Wutti, univerzitetni asistent na oddelku za socialno psihologijo, etnopsihoanalizo in psihotravmatologijo univerze v Celovcu, ogledali smo si na kratko vrtec Jaz in ti/Du und Ich, Dvojezično skupnost malčkov (jasli) in položili venec k spomeniku Padlim partizanom (1941–1945) na boroveljskem pokopališču. Boroveljski list (Informacije iz Borovelj, Šmarjete in Sel) dosledno dvojezično aktualno poroča o dogodkih v kraju in okolici.

Drugo gostoljubje pred koncertom nas je čakalo v Ikultu. Kjer smo vajeni prireditev, predvsem gledaliških, so nas pričakale dobrote iz Škofič, nagovora Mitje Rovška, poslovodečega predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Maje Balant Slobodjanac, nove generalne konzulke Slovenije v Celovcu. 

Saj ste 8. marca 2025 poslušali Zajtrk s profilom, kajne? Empatična nagovora sta nas odprla in razveselila. Tone Kuntner je seveda recitiral odlomek iz Cankarjevega Kurenta. Vedno čakamo, da bo povzdignil glas in pripovedoval o nebesih pod Triglavom.

Kako spremeniti gledališko dvorano za stodvajset gledalcev v ogromno dnevno sobo? Za Ikult ni problema. In čakala sem, da bo Mitja še kaj več povedal o čudežu nastanka te dvorane. A bo naslednjič.

(Narod naš dokaze hrani). Janez in Vanja sta naročila sončno vreme in zminutirala predtakt koncerta tako natančno, da nam je za pogovor pred dvorano ostalo borih petnajst minut.        

Zdaj pa oprostite, nisem glasbenica, poročanje o koncertu je lahko zgolj osebno pričevanje.

Letošnja Koroška poje je pogled naprej, pa vendar poveže različne umetnostne zvrsti, generacije, časovne perspektive in Slovence v prostoru.

Ples, prispevek plesne šole Kunaver, je zmehčal in z gibom oplemenitil, besedo, glasbo, misel, sceno. Če si se na začetku vprašal, zakaj mora biti na odru del zavese prozoren, so plesalci kmalu odgovorili s spremljanjem nastopov.

Vezni tekst je kratek, udaren, povezovalen, jasno napoveduje in komentira. Že sam po sebi je umetniško delo, nadgrajen z nastopom moderatorja Tonča Feiniga pa se oblikuje v nadvse suvereno, simpatično, verodostojno celoto. In ta celota se dramaturško stopnjuje od nastopa Ženskega pevskega zbora Trta, čestitamo, Helena Gregorn in pevke, preskočile ste odraščanje.

Otroška skupina Jepca obstaja že šestindvajset let. Že prihod na oder – dva večja pripeljeta enega manjšega – je originalen. In mali pevci v prvi vrsti so nekateri imeli prav veliko dela, ena je prepoznala mamo v publiki. Hvala, Mirjam Glantschnig, Elisabeth Kontchitsch, Nicola Oswalder, Theresia Ressman.

Projektni zbor Mladina poje združuje mlade koroške Slovence in Slovenke od petnajstega do sedemindvajsetega leta. Moderator je povedal, da praznujejo prvi rojstni dan, a je zvenelo kakor šala, sodeč po nastopu pod vodstvom Veronike Lesjak in Tobiasa Mistelbauerja.

Tonč Feinig ni le povezoval, ampak, pričakovano, tudi nastopal s svojim triom in spremljal plesalce. Vso glasbo, ki so jo igrali, je napisal prav za letošnji koncert Koroška poje. Žiga Smrdel ga je spremljal na bobnih, Jaka Krušič na basu.

Gostujoči Kvartet Štiglic iz Ljubnega sestavljajo tri hčere in mama, pojejo in nastopajo že dvajset let, zapele so tri ljudske pesmi.

MPZ Vinko Poljanec prihaja iz občine Škocjan, vodi ga Štefan Starc, povezali so besedili iz Želuč in iz Vipavske doline.

MEPZ in MOPZ Bilka vodita Dominik Jurca in Christian Lausseger, oba zbora sta s pesmima Ko v hribe k svoji dečvǝ grem ter Ti si moja ljubezen meni predstavljala vrhunec pevskih nastopov. Upam, da je prireditev posneta in si jo bomo lahko ponovno ogledali. Nekateri posnetki so že bili objavljeni (TVS, celovški radio).

Plesna točka Waltz me home Tončevega tria s plesnim nastopom deklet tik pred nami je razširila prostor z odra med publiko in spet iz publike na oder. Glasbi, petju in besedi je koncert dodal tudi graciozno, usklajeno, nežno gibanje.

Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice v Italiji, ki povezuje obe strani primejstva, vodi ga Igor Hodak, nam je predstavil eno beneško in dve koroški pesmi. S petjem in tudi izborom pesmi je zbor vedno pomemben povezovalni člen koncertnih nastopov.

Kvintet Donet sem prvič v živo slišala nevematerega leta na podelitvi Kugyjevih nagrad v Slovenski gimnaziji in si kupila vse zgoščenke. Kadar slišim Pihljaj pihljaj vetrič mi hladan, si ne morem kaj, da me ne pretrese v dno duše. Spomnim se, da smo pesem zapeli tudi na odprtju Spominskega parka Angele Piskernik v Ljubljani, oktobra 2018. Bilo je spontano in prav.

In kaj reči o zadnjem nastopu, skupni pesmi vseh zborov? Dominik Jurca je dirigiral pesem Dolga zima je minila, ljudsko iz meni tako ljube Lepene.

Simbolika pesmi in tekoč, vrhunsko oblikovan, pripravljen in voden koncert me je spet prepričal, kako smo povezani. In da, seveda, spet pridemo.

Še to: lani sem pogrešala režiserko na odru, letos je prišla z vsemi nastopajočimi, spoštovana Lara Maria Vouk. Objem in hvala.

Kakor vsako leto je koncert minil prehitro in smo si še izmenjavali objeme, čestitke, naslove in telefonske številke, dokler ni potrobil avtobus.  

~ Lidija Golc