Šmihel Na odru ni bilo videti enotne zgodbe s skupno rdečo nitjo, temveč 13 različnih prizorov o ljubezni in blaznosti, pa tudi o temeljnih vprašanjih človekovega bivanja in biti.

Ljubezen – velika, mogoče celo največja beseda, življenjski ideal, uresničitev najbolj intimnih želja. Je ljubezen absolutna skladnost v vzajemni harmoniji? Je v ljubezni mogoče ostati ravnodušen? In, ko se v ljubezni zamajejo tla, kolena zašibijo, strast razplamti, hrepenenje golta dušo – ali ni to že korak v blaznost. Kaj sploh je ljubezen? In kaj norost? Sta nasprotnici ali sestri?

Tudi o teh skrivnostih se sprašuje letošnja predstava mla-dinske gledališke skupine ŠTKGRA Katoliškega prosvetnega društva Šmihel z naslovom Norci smo mi, ki so jo premierno uprizorili minulo soboto v domači farni dvorani. Produkcija sloni na motivih treh del Williama Shakespeara (Ukročena trmoglavka, Romeo in Julija ter Hamlet), tudi slikah iz Mojstra in Margarite Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, predvsem pa na osebnih zapisih, vtisih in idejah igralcev. V celoto je snov zbrala in uredila Veronika Sommeregger, obenem tudi režiserka predstave.

Na odru tako ni bilo videti enotne zgodbe s skupno rdečo nitjo, temveč 13 različnih prizorov o že omenjeni ljubezni in blaznosti, pa tudi o temeljnih vprašanjih človekovega bivanja in biti (hamletovsko vprašanje »Biti ali ne biti« je kakor za nalašč za to), o ateizmu ali pa uresničevanju samega sebe. Kdo je sedaj nor in kaj je norost? »Norci smo mi, ker se ne upamo prekoračiti meja, ker se ne upamo uresničiti sanj, ker obsojamo tiste, ki se to upajo.«

Poetičnost predstave je dopolnila glasba v živo – Anja Kerbitz na kljunasti flavti in Katharina Pajenk na klarinetu (poleg njiju so še igrali Timna Bošič, Jaka Cerar, Alina Kaiser, Mija Krajger, Johanna Pajenk in Anja Smolnik). Scena je bila preprosta, reducirana, tudi oblačila igralcev z enobarvnimi majicami in kavbojkami skromna, zanimiva pa je bila rešitev s premikajočimi se predelnimi stenami – v njihovem zavetju so na oder lahko premikali redke potrebne rekvizite.

Mimogrede: aktualna predstava je pomenila tudi deseto obletnico šmihelske gledališke šole, ki jo vodi Alenka Hain (vseskozi pa je mentorica bila in je še Micka Opetnik). Prvi učenci te šole so bili prav člani današnje zasedbe ŠTKGRA. S 30 učenci v štirih razredih v letošnji gledališki šoli pa je očitno dobro poskrbljeno za gledališki podmladek v Šmihelu.