Kaj načrtujejo društva v letu 2025 in kako ocenjujejo položaj slovenščine?: Prvi del

Verena Jamer, presednica Katoliškega kulturnega društva Vogrče:

1.) V letu 2025 nameravamo zopet postaviti otroško igro na noge in sicer bi bila predstava v jeseni. Ker bo znana vogrška pustnija šele zopet v letu 2026, bomo na pustno nedeljo, torej 2. 3. 2025, povabili igralsko skupino iz Kotelj, ki nam bo odigrala komedijo. 17. maja pa bo v Vogrčah enourni koncert skupine iz Roža, ki nam bo glasbeno recitirala »Oče naš« v Jezusovem izvirnem jeziku. 

2.) Če pogledam v občino, sem v celoti še kar zadovoljna, ker vidim, da se nekateri zelo trudijo ohraniti našo slovensko kulturo. Po drugi strani pa me žalosti, da domača beseda vedno bolj usiha oz. izginja. Kar se tiče vogrške vasi, bi si želela slišati več 'slovenskega' v družinah. Ne smemo opustiti, moramo si prizadevati in prepričati naše potomce oz. biti konsekventni in bomo potemtakem obdržali našo domačo besedo.

Alex Schuster, predsednik Kulturnega društva Peter Markovič (Rožek):

1.) V letu 2025 KD Peter Markovič (poleg drugih prireditev) načrtuje projekt predstavitve zbirke (s fotogalerijo vred) o 45-letnem delovanju društva od njegove ustanovitve leta 1979 do konca leta 2024.

2.) Slovenščina je prisotna v kvartalnih izdajah občinskega glasila s slovenskimi prispevki RLG (politika), društva (kultura) in ljudske šole. Poleg tega imajo vhodna vrata občine od lani naprej vidno dvojezičnost. Slovensko piše recimo tudi na javnih božičnih voščilnih plakatih. Slovenščina je navzoča tudi v fari pri tedenskih cerkvenih opravilih.

Kerim Hodžić, predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu:

1.) Naslednje leto kot društvo KSŠŠG načrtujemo več projektov, med katerimi so vsakoletni festival Slovenski dnevi, povratek študentskega časopisa Informator (dve do tri izdaje na leto), in si želimo bolj pogostega sodelovanja in skupnih prireditev z drugimi klubi na Koroškem in na Dunaju. Bolj konkretne in nove ideje ter projekte pričakujemo tudi z novim sestavom odbora, v upanju, da se našemu klubu pridružijo novi študentje in študentke z enakim zagonom in idejami. Zaenkrat nameravamo največ pozornosti oz. energije posvetiti naši stalnici – Slovenskim dnevom. Tudi v prihodnjem letu je festival načrtovan kot večdnevni dogodek z glasbo, gledališkimi predstavami in drugimi kulturnimi dejavnostmi. Kljub temu smo odprti za morebitne nove ideje v prihajajočem letu. 

2.) Kot graški klub danes ohranjamo in negujemo stike z društvom Pavlova hiša (iz Radgone/Bad Radkersburg), saj se nam zdi pomembno, da se ta nit ne pretrga in da ostanemo v sodelovanju. Kar zadeva prireditve in dogodke v Gradcu, ki se odvijajo izven našega slovenskega kluba, velja omeniti letošnjo razstavo »Žensko ime odpora/Der weibliche Name des Widerstands«, ki jo je pripravil Forum Stadtpark, in projekcijo dokumentarnega filma »Pravica naša! Člen 7!« na Univerzi KF Gradec. Na splošno smo zadovoljni z dogodki letošnjega leta, kljub temu pa si kot društvo želimo večje vidnosti in slišnosti slovenščine oz. več manjšinsko relevantnih prireditev v Gradcu, ki bi se odvijali tudi izven naših prostorov. 

Silvo Jernej, predsednik Kulturnega prosvetnega društva Šmihel:

1.) Leto 2025 bo na Koroškem zaznamovano kot leto kulture spominjanja, ko se slovenska narodna skupnost spominja osemdesetletnice osvoboditve izpod nacističnega režima in vrnitve prisilno pregnanih koroških Slovencev. Ti dogodki so priložnost za refleksijo o žrtvah nacističnega obdobja. V okviru KPD Šmihel bo potekal cikel dogodkov in prireditev pod naslovom »Skupno na poti – Pot spomina«, posvečen spominu na žrtve in pregnane slovenske družine. V okviru tega cikla bo 17. maja postavljeno spominsko obeležje v Šmihelu, ki bo spominjalo na številne pregnane družine iz te fare.

2.) Stanje slovenskega jezika v našem kraju je na splošno pozitivno, saj močan slovenski kulturni utrip pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju jezika in kulture. Kljub temu nas skrbi upad znanja slovenskega jezika med najmlajšimi, kar poudarja potrebo po aktivni jezikovni ponudbi. Naša gledališka šola npr. igra ključno vlogo pri vključevanju mladih in spodbujanju ljubezni do slovenščine.

Aleksander Tolmaier, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše:

1.) Težko bi podčrtal en sam poseben projekt. Enostavno bi radi po najboljših močeh nadaljevali z raznolikim kulturnim delom na Radišah. Vsa podpora seveda velja društvenim skupinam – mešanemu pevskemu zboru, otroški in lutkovni skupini – ki v veliki meri oblikujejo društvene prireditve.  

2.) SPD Radiše je edino društvo v občini Žrelec, ki se posveča ohranjanju slovenske kulture in s tem tudi jezika. Že dolgo so Radiše, znotraj občine, nekakšen dvojezični otok. S tem je določeno tudi delovanje in pomen slovenščine v občini. V širši občinski javnosti slovenski jezik in kultura ne odmevata posebej močno. Je pa sodelovanje z županom dobro in tudi podpore od občine so bile doslej kar zadovoljive.  

Franci Spitzer, presednik Slovenskega prosvetnega društva Zvezda (Hodiše):

1.) Po 120-letnici društva za leto 2025 ne načrtujemo večjega projekta. Finalizirali bomo v prvi vrsti dolgoletni projekt »Zemljevid ledinskih in hišnih imen – tisk in digitalizacija« s pomočjo inštituta Urban Jarnik. Načrtujemo nadalje tečaje za slovenščino in obrezovanje sadnega drevja, pa branja in koncerte (kot npr. »Jožefovo petje«), pohode in sprehode po naravi ...

2.) Pravzaprav je situacija pri nas dramatična, ker se število prebivalstva z znanjem slovenščine znatno zmanjšuje. Stari umirajo, mladina študira v Gradcu ali na Dunaju in se večinoma ne vrne več, povrh tega število naraščaja zaostaja. Težko je nagovoriti in dobiti nove člane in zbujati interes za našo kulturo in jezik. V nekaterih primerih je sicer  uspelo - predvsem v okviru prireditev je motivacija možna in povzroča povpraševanje po tečajih slovenščine za začetnike. To je seveda razveseljivo, a s tem ne moremo biti zadovoljni!

Roman Petek, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Trta (Žitara vas):

1.) Poleg naših stalnic, kot so to Božični ter Vigredni koncert in seveda Dalmatinski večer bi v letu 2025 radi posneli novo zgoščenko. Na tej se bodo ovekovečili vsi zbori društva; otroški, ženski ter moški zbor Trta. S tem projektom želimo zajeti glasbeno oz. zborovsko ustvarjanje zadnjega desetletja ter poslušalkam in poslušalcem ponuditi raznolik program, ki ga bodo lahko uživali kjerkoli. Cilj tega projekta je ohraniti slovenski jezik in kulturo v obliki zgoščenke, ki bo nagovorila vse generacije ter povezala preteklost in sedanjost durštva SPD Trta.

2.) Kot društvo SPD Trta smo v zadnjih letih zaznali pozitiven razvoj, zlasti na kulturnem področju. Društvene prireditve so dobro obiskane, mladina se nam z veseljem pridružuje, prav tako pa odlično sodelujemo z drugimi društvi in institucijami v občini. Opažamo tudi, da se za dejavnosti društva vse bolj zanimajo ljudje, katerih materni jezik ni slovenščina. Kljub temu pa bo izven kulturnega delovanja treba uvesti bolj sistematične ukrepe, da bi preprečili postopno izumiranje slovenske besede v naši okolici. 

Erich Schmautzer, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost Šteben:

1.) Drugega junija 2025, ob 12. uri, bomo obhajali 35. obletnico tekme koscev, ki bo ponovno potekala v vaški hiši v Podjuni. Prireditev je v zadnjih letih privabila mnogo gostov in bo zaradi obletnice posebej slavnostna. Nastopili bostva dve pevski skupini, ponudili bomo jed in pijačo.

2.) V Globasnici in Štebnu se slovenščina še drži. Pri tistih družinah, ki niso vključene v slovensko kulturno udejstvovanje v občini, pa se vidi, da slovenščina nazaduje. Kot predsednika društva, ki deluje v občini, me to skrbi, še posebej kar se tiče mladine. Tudi v drugih občinah to opažam.

Willi Ošina, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja (Železna Kapla):

1.) V Zarji bomo naslednje leto nadaljevali kulturni program z našimi stalnicami (kulturni praznik, pustni prireditvi, vigredni koncerti, poletna noč, Dober večer, sosed itd.). Z muzikalom »Cabaret Celovec Klagenfurt« in z otroškim muzikalom »Lov za modrimi safirji« bomo tekom leta imeli še nekaj gostovanj. Nadaljevali bomo z gledališko šolo in konec leta bi radi z najmlajšimi uprizorili novo otroško gledališko predstavo. V Forumu bomo nadaljevali kulturni in umetniški program. Veliko pozornosti bomo namenili kulturi spominjanja. V to smer sta načrtovani dve družinski razstavi. Programski načrt je v nastajanju. Z občino Črno smo se prijavili na evropski razpis in če nam to uspe, bomo začeli izvajati projekt »zgodbe.Geschichten«.

Z društvom Lepenska šola bomo nadaljevali kulturni in športni program. S pomočjo študentov z univerze in z mentorjem Dominikom Sriencem bomo skušali izdelati nov literarni oz. muzejski koncept po Lepeni:  Lepenska šola – Vinklnova domačija – Muzej Peršman – gostilna Riepl.

2.) Stanje slovenskega jezika je v naši občini podobno kot po vsej Koroški. V nazadovanju! Glede kulture in kulturnega udejstvovanja: tukaj smo po mojem še na dobrih tleh. Nova Hiša kulture in kulturna pasaža s Forumom Zarja sta seveda važni infrastrukturni točki, ki nam dajeta dosti motivacije.

Natalja Pinter, predsednica Slovenske iniciative Dunaj:

1.) V ospredju so dejavnosti za otroke. Poleg mladinske gledališke skupine bomo verjetno ustanovili še otroško gledališko skupino. Gledališki abonma za otroke SIDEK je zelo priljubljen.Organiziramo pet predstav na leto. Pri zadnji predstavi smo imeli več kot 100 obiskovalcev.

2.) Problem je, da nimamo ustreznih prostorov, tako da je povezovanje zelo težko. Obstaja Korotan, ta je v prvi vrsti pač hotel, tudi prostori študentskega kluba niso primerni, saj imamo veliko otrok. V društvu potrebujemo druženje, da bi lahko vabili na kak Prešernov dan ali božičnico, tega zaradi pomanjkanja prostorov pač ni. Ne moremo pogostiti in se družiti. +

Julija Schellander-Obid, poslovodkinja k & k centra v Šentjanžu:

1.) Prihodnje leto bo za k & k center v celoti nekaj posebnega, saj obeležujemo 30. obletnico delovanja društva k & k. Ta okrogli jubilej bomo obhajali skozi celo leto z ustaljenimi prireditvami. Poleg tega pa pripravljamo jubilejno publikacijo, v kateri bomo pogledali nazaj na zgodovino naše hiše, pa tudi dali vpoglede v aktualna vprašanja kulturnega dela. Višek pa bo slavnostna prireditev ob 30. obletnici 24. maja v k & k centru. 

2.) Ker sama ne živim v občini Bistrica, lahko zadeve ocenim le z vidika kulturnega delovanja. Na tem področju se je situacija v zadnjih letih gotovo, četudi počasi, izboljšala, sodelovanje z občino trenutno ocenjujem kot dobro. Vsekakor se trudimo doprinesti svoj delež k temu, da se na slovenščino gleda kot na enakopravni del vsakdanjega življenja v kraju.