
Herbert Seher, predsednik Slovenskega inštituta na Dunaju:
1.) Že zdaj pripravljamo spremembo oz. obnovitev društvenih struktur s posebnim namenom, da bomo v prvih mesecih lahko rešili personalna vprašanja in nato z novo vsebino in obliko nadaljevali z društvenim delom. Upamo, da nam uspe združiti pod streho Slovenskega inštituta na Dunaju čimveč rojakinj in rojakov iz Koroške, z Dunaja ali iz Slovenije. Več sodelovanja in povezovanja med posameznimi dejavniki na Dunaju je eden od glavnih ciljev.
2.) Dejstvo, da ni šolskega sistema z materinščino, se posebno čuti v velemestu.Mala skupina v privatnem vrtcu je poleg zasebnega dopolnilnega pouka slej ko prej skromna – a važna pomoč – da otroci lahko dobijo možnost za spoznavanje in izpopolnjevanje v materinščini. Prizadevnost Slovenske iniciative in ponudba tečajev sta ravno tako važni kot dejavnost slovenskih kulturnih inštitucij. Resno računamo s tem, da bomo prihodnje leto lahko razvili koncept večjezičnega učenja pod okriljem Komenski.
Andrea Wernig, predsednica Kulturnega društva Šmarjeta-Apače:
1.) Poleg ustaljenih aktivnosti v prihodnjem letu ne načrtujemo večjega projekta. Omembe vreden je morda društveni izlet v bližnjo okolico pod geslom »odkrijmo slovenske sledi«.
2.) Pogled na hišna in ledinska imena ter priimke kaže, da je jezikovni substrat občine Šmarjeta slovenski. Kot marsikje drugod na Koroškem. V javnem prostoru je slovenščina (kot delovni jezik) prisotna v cerkvi in šoli, v vrtcu žal le obrobno. Tam na pobudo KD poteka tečaj slovenščine enkrat na teden. Generacija prastaršev (80+) se pogovarja v slovenskem narečju; generacija starih staršev (60+), t. i. baby boomerji, ki so v 60. in 70. letih šli skozi koroškonacionalistični pralni stroj, narečje razume. Predaja jezika v družini se je (glej pralni stroj) zataknila pri generaciji staršev (35 +). Slednja pa je doraščala v času evropske integracije in doživela drug politično-gospodarski pristop do slovenščine. Njihovi otroci se je učijo skoraj kot tuj jezik – kar pa seveda ne drži čisto, saj živijo v okolišu, ki je (bil) slovenski. Najbolj se slovenščina ohranja v družinah s starši iz Slovenije. Če povzamem povedano, lahko rečem, da se je mentaliteta spremenila v prid učenja slovenščine in na tem gradimo.
Nadja Keuschnig, predsednica Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž:
1.) Slovensko prosvetno društvo Šentjanž se bo v naslednjih letih ob drugih prireditvah, kot so koncerti, tamburaški festival idr. posebno posvetil delu z otroki. Že lansko leto smo začeli z »otroškimi urami«. To bomo nadaljevali z različnimi vsebinami in metodami, npr. petje, branja, igranje, pohodi po naravi ... z namenom, da se bomo pogovarjali v slovenskem jeziku in tako slovenščini dali dodaten prostor izven družine in šole. Ustanovili smo drugo otroško gledališko skupino, ki bo od novega leta naprej delovala vsak ponedeljek. Zainteresirani otroci so prisrčno vabljeni. Dodatno se bomo v naslednjem letu pripravljali na 120. obletnico Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž, ki jo obhajamo v letu 2026.
2.) Kot verjetno povsod manjka slovenščina v vsakdanu in v javnosti tudi ni dovolj prisotna. Je pa močna slovenska kulturna dejavnost v naši občini. Skupaj skrbimo tudi z nemškimi društvi za dobro in spoštljivo vzdušje med občani.
Milan Wutte, presednik Zveze koroških partizanov:
1.) Zveza koroških partizanov vsako leto pripravi več kot 20 rednih prireditev. Letos pa izstopajo koncerti ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe. Pri teh koncertih smo soprireditelji. Nastopajoči pa so združeni zbori MoPZ Mežiški knapi, MoPZ Valentin Polanšek, MoPZ Foltej Hartman in Pihalni orkester Rudnika Mežica. Koncerti so v mesecih maj in junij v Pliberku, Celovcu, Ljubljani in Trstu. Ob tem pa seveda spominska proslava pri Peršmanu, saj se vrsti že 80. leto od tega zločina.
2.) Glede kulture je treba ugotoviti, da je SPD Danica glavni nosilec kulturne dejavnosti v občini. To tudi po številu in kvaliteti prireditev. Ob tem pa še moški pevski zbor Vinko Poljanec, ki ima prav tako preko celega leta pester program.
Dejstvo je, da prav ta dva dejavnika prispevata osnovo za ohranitev slovenskega jezika. Prav ta dva kulturna dejavnika zagotavljata še zadnje otoke slovenskega jezika po vaseh. S tem opravljata delo, ki bi moralo imeti dosti več podpore od politike – glej ADP.
Anica Lesjak-Ressmann, predsednica Slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero (Bekštanj):
1.) Kulturniki izpod Jepe in Dobrača pojejo in igrajo Pastirsko igro po motivih bukovnika Andreja Schusterja-Drabosnjaka s Kostanj v zgornjerožanskem in spodnjeziljskem slovenskem narečju. Predstava, ki jo bo režirala Alenka Hain, bo zaigrana ob 200-letnici smrti Andreja Schusterja-Drabosnjaka (1768–1825). Premiera bo v soboto, 20. decembra 2025, ob 19.00 v farni cerkvi v Ločah.
2.) V našem Slovenskem kulturnem društvu Jepa-Baško jezero smo v zadnjih desetletjih zgradili t.i . kulturno piramido. Vsak, ki želi, se dejanjsko lahko udejstvuje od zibelke do visoke starosti: od otroškega zbora JEPCA preko Gledališke šole, Gledališke skupine, dekliškega zbora mladi akzent, tamburašev, mešanega zbora akzent in moškega zbora. Gledam pozitivno v prihodnost, saj se udejstvuje mnogo mladih ljudi, ki se zavedajo svojih slovenskih korenin, in tudi dobro število tistih, ki so zelo tolerantni in se želijo preko petja povezati z našo kulturo in s slovenskim jezikom.
Eda Velik, predsednica Slovenskega prosvetnega društva »Herman Velik« (Sele-Kot):
1.) V letu 2025 bomo poleg organizacije že tradicionalnih prireditev poskrbeli zopet za druženje in rekreacijo naših najmlajših in mlajših članov in to v obliki počitniških dnevov. To je projekt, ki nam leži posebno na srcu. Mladini bomo pripravili dva popoldneva v naravi, pa se podali celo malo čez naše občinske meje in spoznali tudi druge občine in kraje.
2.) Moja ocena je še pozitivna, saj je predvsem kulturna dejavnost zelo prezentna in močna, kar je ključnega pomena pri ohranjanju in spodbujanju slovenščine. Zavedati se moramo, da se vsi soočamo z marsikaterimi izzivi, ki nam jih narekuje tok časa. Odvisno od tega, kako se bomo izzivov lotili, bo odvisen tudi nadaljnji razvoj slovenskega jezika in kulture v občini Sele.
Gustav Brumnik, predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Valentin Polanšek« na Obirskem:
1.) Slovensko prosvetno društvo »Valentin Polanšek« na Obirskem praznuje v letu 2025 50-letnico svojega obstoja. Na prireditvi, ki bo posvečena tej obletnici, se nameravamo v sodelovanju z društvenimi skupinami spomniti prehojene poti. Sicer pa društvo skrbi na eni strani za mesečne kulturne in družabne prireditve za naše člane in na drugi strani za redno delovanje otroških skupin Miniobirčki, Obirčki, moškega pevskega zbora »Valentin Polanšek«, skupine z ročnimi deli »Ostre šivanke« in delovne skupine, ki zbira ledinska in hišna imena.
2.) Pred desetimi leti so zaprli ljudsko šolo na Obirskem, kar je bil hud udarec za vaško skupnost. Tudi to je vzrok za naše prizadevno delo z mladimi. Problem sta pomanjkanje delovnih mest v bližini in s tem povezano odseljevanje mladih družin.
Marjan Gallob, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Dobrač na Brnci:
1.) Prireditev »Koncert in branje« je ena naših vsakoletnih stalnic, ki bo tudi leta 2025. Z igralsko skupino smo v zadnjem letu z našo komedijo »Čaj za dve« nastopili kar osemkrat. V letu 2025 bosta sledila dva nastopa ali celo trije. Smo soprireditelji vsakoletnega Čezmejnega srečanja. Otroška skupina Smuklce nastopa celo leto. V letu 2026 bomo imeli 120. obletnico in že pripravljamo film ter veliko jubilejno prireditev. Tega, ali bomo v letu 2025 ali še 2026 naštudirali novo igro, še ne vem.
2.) Slovenskogovoreče mladine skoraj ni, saj gre večina študirat. Tisti, ki ostanejo, pa se itak trudijo, da se jezik ohrani. Slovenščina sloni na par družinah in skušamo nadaljevati z društvenim delom.
Mitja Rovšek, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost Škofiče:
1.) V letu 2025 se bomo skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Rož in Slovensko prosvetno zvezo posvetili zgodovini koroških Slovencev. Z glasbenim ansamblom »Praprotnice« pripravljamo ob 80-letnici konca 2. svetovne vojne nov literarno-glasbeni projekt pod delovnim naslovom »Čušn pasjon« – 14 postaj križem kražem po Koroškem. Pesmi so uperjene proti avtoritarnim strukturam ter obravnavajo družbene in politične pomanjkljivosti. Čušn pasjon se bo osredotočil na obravnavo etnopolitične marginalizacije koroških Slovencev v zadnjih 100 letih. Pomembni zgodovinski dogodki v sobivanju obeh narodnih skupnosti na Koroškem bodo analizirani v literarni in glasbeni obliki kot ločena tematska področja (na 14 postajah).
2.) Stanje slovenskega jezika v občini Škofiče ocenjujem kot katastrofalno, saj lahko naraščaj otrok, ki še govorijo slovensko, preštejemo na dveh rokah – torej dejansko izginjamo. Na kulturnem področju pa smo po moji oceni najbolj aktivno društvo v občini.
Alenka Weber, predsednica Slovenskega prosvetnega društva Kočna (Sveče):
1.) Z ženskim pevskim zborom Kočna, ki ga vodi Kristina Kragelj, bomo nastopile na Slovenskem kulturnem prazniku 26. januarja v Tinjah. Imeli bomo pustno prireditev. Stalnica je predstavitev domačink in domačinov, ki ustvarjajo na literarnem in filmskem področju. Konec junija bo ženski pevski zbor spet imel koncert z gostujočimi ženskimi pevskimi zbori. Od 13. do 19. julija pa bo v Svečah potekal 43. slikarski teden. Ustvarjale bodo umetnice in umetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Dodatno bomo ponudili ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke ter družabne prireditve. Slikarski teden je naša največja prireditev. Je zelo odmevna in pritegne najrazličnejše ljudi od blizu in daleč.
2.) Znanje jezika v občini upada. Nekaj je še slovenskih družin, ki govorijo slovensko. Te držijo jezik zavestno pokonci. Tudi v cerkvi je slovenščina še zelo živa. Slovenci v vasi pa smo zelo prezentni in vidni, saj se zelo angažiramo.
Iz rubrike Kultura preberite tudi