Kaj načrtujejo društva v letu 2025 in kako ocenjujejo položaj slovenščine?: Četrti del

1.) Poleg tradicionalnega Vigrednega koncerta, ki ga bomo posvetili 140-letnici organiziranega kulturnega dela na Gurah, bomo občanom v obeh deželnih jezikih poglobljeno približali pomen ohranjanja lokalnih geografskih (ledinskih in hišnih) imen. Podlaga bo publikacija »Imenska pokrajina v Kotmari vasi na primeru petih vasi na Gurah«, ki jo bo SPD Gorjanci javnosti predstavilo sredi januarja 2025!

2.) Slovenski jezik je ob robu družbe! Jezik še živi, vendar že težko diha! Položaja jezika v Kotmari vasi ni mogoče ocenjevati ločeno od položaja v deželi in znanih pravnih predpisov!

V občinski upravi ga ni! V cerkveni upravi in bogoslužju je še prisoten. V ljudski šoli se poučuje prijavljenim otrokom in je v javnih nastopih osvežujoče prisoten! V vrtcu ni ureditve. Ob javnih občinskih jubilejih je dosledno povabljena pevska skupina Gorjancev. S samozavestnim pevskim in kulturnim nastopom Gorjancev si je slovenski jezik pridobil na ugledu!

Je pa vedno manj ljudi, ki obvladajo slovenski jezik v pisni in govorni obliki. Tudi narečje izginja!

1.) SPD Vinko Poljanec načrtuje 26. aprila 2025 Vigredni koncert v kulturni dvorani K3 v Škocjanu. Poleg MoPZ Vinko Poljanec bodo zapeli še kvartet Nomos in kot goste smo povabili skupino Oktakord. Koncert je stalnica v kulturnem sporedu našega zbora in zelo priljubljena prireditev v naši občini.

2.) Slovenska kultura v naši občini se v največjem delu odvija v Šentprimožu v okviru SPD Danica. Na vasi Škocjan je slovenska beseda slišna v javnosti samo še pri sv. maši ali pri naših prireditvah. Zelo smo veseli, da nam v Škocjan pridejo pomagat Šentprimžani, ker bi bilo drugače prav v okolici Škocjana delovanje slovenskega društva zelo težko oz. skoraj nemogoče. V Škocjanu samem je samo še peščica družin, v katerih je pogovorni jezik slovenščina in da so tudi pripravljeni sodelovati pri slovenskem kulturnem društvu.

1.) Slovensko prosvetno društvo Srce v Dobrli vasi leta 2026 obhaja svojo 120. obletnico. S svojim delom se zavzemamo za ohranitev dediščine naših prednikov, gojimo slovensko besedo in kulturo ter si prizadevamo za sobivanje z nemško govorečim sosedom. Veseli smo, da za naše delovanje lahko koristimo svoj kulturni dom, v katerem se redno in rade  srečujejo skupine, zbori, predvsem pa mladina v svoji mladinski sobi. V društvu delujejo tri gledališke skupine (Lutke Srce 1, Lutke Srce 2 in Teatr Srce) ter tri glasbene skupine (Otroški zbor Srčki, Mladinski zbor Sweethearts in MePZ Srce). Bisera v kulturnem domu sta tudi knjižnica in Slovenska glasbena šola. Vzdrževanje Kulturnega doma Dobrla vas in potrebne posodobitve (investicija v osenčenje hodnika, klimatizacija in ogrevanje dvorane, posodobitev stopnišča in okenskih polken) so poleg stalnic (Gorenjski večer, Dober večer, sosed itd.) naši najvažnejši projekti za leto 2025. Pomembno vlogo za izredno razvejano kulturno dejavnost imajo lastni prostori, ki so na voljo v našem kulturnem domu. Opazujemo, da v krajih, v katerih društva nimajo lastnih prostorov za kulturno delovanje, zelo močno nazaduje slovenski jezik.

2.) Delo z mladino je v našem društvu zelo pomembno in razvejano. Veseli nas, da se mladina v svojem bogatem kulturnem udejstvovanju pogovarja slovensko. To zagotavlja dolgotrajno ohranjanje slovenščine v naši občini. Pomembno nam je, da je slovenščina vidna tudi v javnosti preko tiskanih in družbenih medijev.

1.) SKD Celovec bo v letu 2025 praznoval svojo 35-letnico lutkarstva v Celovcu. V okviru tega jubileja bosta naši dve skupini »Celovški zmajčki« ter »Mladi Celovčani« pripravili zopet dve premieri. Višek pa bo premiera predstave »Mali princ«, ki smo jo pred 25 leti uprizorili v današnjem iKultu. Upam, da nam bo ta cilj tudi uspel, saj bi radi delali z bivšimi lutkarji našega društva. 

2.) Na žalost v Celovcu nimamo takih pogojev, kot jih imajo društva na podeželju, ne samo prostorsko, temveč tudi finančno. Kljub temu pa se trudimo, da z našimi prireditvami in predvsem z lutkarstvom prispevamo k ohranitvi slovenskega jezika. Lepo je videti in slišati, da se lutkarji med sabo pogovarjajo slovensko, kljub temu da je nekaj otrok iz mešanih zakonov. Čeprav Celovec ni dvojezična občina, se zelo veliko dogaja v slovenskem jeziku in mislim, da se razvija v pravo smer! S skupnimi močmi lahko več dosežemo! 

1.) V letu 2025 želi društvo predstaviti zgoščenko z zgodbami in pesmimi v domačem slovenskem narečju iz okolice Velikovca. Zgoščenka nastaja v sodelovanju s pobudo Slovenščina v družini, ki jo vodi Krščanska kulturna zveza. Razen tega pripravljamo brošuro o 50-letni zgodovini obnovljenega društva PD Lipa (1974–2024; prvotno ustanovljeno 1906). Čaka nas pa tudi redni občni zbor, ob katerem si želim malo pomladitve v odboru.

2.) V občini Velikovec, kjer društvo deluje, ter v sosednjih občinah Djekše, Grebinj in Ruda je slovenščina prisotna v cerkvi, v šoli ter v posameznih družinah, ki so razkropljene po raznih krajih. Vzdušje do slovenščine se je bistveno izboljšalo, ostajajo pa izzivi v posameznih primerih, kjer smo soočeni z nerazumevanjem ali z nasprotovanjem.

1.) Za konec leta 2025 pri Danici z otroškim zborom in Zvezdicami pripravljamo projekt slovenskih ljudskih pesmi z Orff glasbili. S projektom hočemo povezati Orffovo vizijo celostnega pristopa h glasbi, ki združuje petje, ritem in ples ter ljubezen do domače pesmi in jezika. Trenutno pripravljamo aranžmaje, ki jih bomo po projektu dali na razpolago. Iščemo pa še režiserja/režiserko, ki nam bo pomagal/a vse skupaj povezati.

2.) V občini Škocjan skrbijo za bogato in pestro slovensko kulturno življene SPD Danica in SPD Vinko Poljanec ter tudi Initiativ Angola. Veliko se dogaja v kulturnem domu in okolici. Dobro je sodelovanje z LŠ Šentprimož in z vrtcem Pika. Ne glede na to pa slovenščina vedno bolj stopa v ozadje kot jezik komunikacije. Žal so močno okrnjene tudi možnosti uporabe slovenščine kot uradnega jezika.

1.) S pogledom na spominsko leto 2025 želi Zveza slovenskih žena izvesti potovanje v Ravensbrück, kjer si želi ogledati mesto nekdanjega koncentracijskega taborišča, kamor je bilo za časa nacionalsocializma odvedenih tudi mnogo koroških Slovenk. Poleg tega bomo mednarodni dan žena 8. marca obhajale v Škocjanu, občini, kjer sta živeli leta 1945 obglavljeni Tereziji Mičej, mlajša in starejša, ki sta zaradi upora proti nacistični strahovladi skupaj z drugimi koroškimi Slovenkami in Slovenci izgubili življenje.

2.) Prihajam iz Škofič ob Vrbskem jezeru, kjer je še leta 1910 več kot 90 odstotkov vseh prebivalcev govorilo slovensko, leta 2001 pa manj kot šest odstotkov. Danes nas je dejansko le še nekaj ljudi, ki aktivno uporabljamo slovenski jezik v vsakdanu. Prav zaradi tega smo ponosni, da je našemu slovenskemu kulturnemu društvu SPD Edinost, kjer sem tajnica, uspelo leta 2020 v sklopu projekta »SprachKultur/Raum&Zeit – Na poti skozi čas« postaviti dvojezične zgodovinske tablice, ki so del stalne razstave in prispevajo k vidni dvojezičnosti v naši občini. Tudi leta 2025 nameravamo na tem področju večji projekt.

1.) V letu 2025 želimo v zanimivi in kakovostni obliki uresničiti prireditve, ki so vsako leto stalnica našega kulturnega delovanja. Velik cilj je tudi uprizoritev lastne odrasle gledališke produkcije. Poleg predavanj, knjižnice, gledališča, družabnih dogodkov in podobno je zagotovo tudi redni proces optimiranja raznih prostrov v selskem farnem domu velika naloga društva. 

2.) Sele se trenutno nahajajo v jezikovnem razvoju, ki so ga številne občine širom južne Koroške doživljale že pred leti. Tudi aktivno ustvarjanje in redna navzočnost pri kulturnih prireditvah se spreminjata. Vsekakor bi si želela, da bi se ljudje zopet v večji meri zavestno odločali ZA kulturo, saj se ta začne v srcu vsakega posameznika. 

1.) Kulturni dom Pliberk si je pod vodstvom novega tima postavil ambiciozne cilje. Izkušene kulturne delavke in delavci se bodo v letu 2025 osredotočili na vsebinsko in organizacijsko prenovo. Poseben poudarek bo na tesnem sodelovanju s kulturnimi društvi in iniciativami, s ciljem okrepiti izmenjavo in dolgoročno obogatiti kulturno življenje v Pliberku. 

2.) Ponosni smo na uspešna in dejavna slovenska kulturna in športna društva ter zbore, med katerimi izstopa otroški zbor Mlada Podjuna kot kadrovska šola in svetilnik prihodnosti. V prihajajočem letu bomo še naprej spodbujali dobro sožitje med obema narodnima skupnostma.

1.) Slovensko kulturno društvo Globasnica prireja pozimi Podjunski ples, vigredi kulturne dneve, jeseni žegnanje pod farovško lipo in v adventu tradicionalno miklavževanje. Med letom se vrstijo nastopi otroškega in mešanega pevskega zbora. Poleti 14. avgusta bomo slavili 25 let prireditev Trivium na gori sv. Heme. Prvo četrt stoletja želimo praznovati z objavo v sliki, besedi in zvoku ter s pestrim program s področja glasbe, likovne umetnosti in literature.

2.) Stanje slovenskega jezika v naši občini žal nazaduje, se je pa po mojem mnenju zaradi župana EL spremenilo na bolje – številni občani so postali bolj odprti. Na kulturnem področju si želim več podpore in tudi vabim k sodelovanju v letu 2025.