Jubilejni koncert ob 50-letnici obnovitve Prosvetnega društva Lipa: Lipa zeleni že 50 let

V petek, 13. septembra, ob 19. uri bo v Neue Burg v Velikovcu koncert in proslava ob okrogli obletnici obnovite PD Lipa.

Pisalo se je leto 1906 in ustanavljanje slovenskih kulturnih društev na južnem Koroškem je bilo v polnem razcvetu. Velikovec, kjer so Slovenci v preteklem stoletju morali marsikaj pretrpeti in so bili žrtve marginalizacije ter pritiskov asimilacije, je postal rodni kraj Prosvetnemu društvu Lipa. To se je ob ustanovitvi imenovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo Lipa. Ustanovitelj in prvi predsednik je bil Jurij Čarf iz Velikovca. Društvo je v prvih letih delovanja doživelo živahen razvoj na izobraževalnem, kulturnem in glasbenem področju: poglavitne dejavnosti so bile predavanja, shodi, kulturne prireditve, petje in tamburaštvo. Nekaj let je deloval tudi odsek telovadnega društva Orli. V Šentrupertu so slovenske šolske sestre vodile gospodinjsko šolo v slovenskem jeziku, dvorano pa so rade dale v uporabo PD Lipa za prireditve.

Martin Kuchling, predsednik 80-članskega društva Lipa

Ukinitev med vojnama

V času 1. in 2. svetovne vojne ter plebiscita je prišlo do zatona društva, leta 1942 pa je nacistična oblast slovenska društva na avstrijskem Koroškem celo javno prepovedala, njihovo premoženje je postalo last nemškega rajha. Kljub nasršenosti okolja proti ohranjanju slovenskega jezika in kulture je v 70. letih prejšnjega stoletja PD Lipa ponovno ozelenela.

PD Lipa znova ozeleni

Pobudniki obuditve društva so bili Jože Kuchling iz Velikovca, prvi predsednik po obnovitvi, Jože Kopeinig iz Tinj, Pavel Apovnik iz Šmarkeža in Pavel Buch iz Klopč pri Velikovcu. Slovenstvu sovražni klimi navkljub je projekt leta 1974 padel na rodna tla. Znova sta zacveteli glasbena in gledališka dejavnost v okviru mladinske skupine društva in vokalne skupine Lipa (1989), sprva pod vodstvom Berteja Logarja (1989–1991), od leta 1991 do 2006 pod taktirko Sonje Kuchling, od leta 2006 do danes pa pod vodstvom Dominika Hudla. Leta 1998 je luč sveta ugledala še otroška skupina Lipov cvet z zborovodkinjo Mili Kunčič, kasneje se je skupina razvila v mladinski zbor, ki ga danes vodi Veronika Karner. Izobraževanje v slovenščini je dobilo nov veter v jadra ob ponovni uvedbi društvenih predavanj v slovenskem jeziku, ki so tematizirala položaj koroških Slovencev. Tako si je slovenska manjšina v Velikovcu in okolici znova izborila svoje mesto pod soncem, čeprav je trajalo vse do 90. let, da je njihovo dejavnost začela ceniti tudi občina in so slovenske prireditve lahko potekale tudi v mestni hiši.

Društvo danes

PD Lipa danes pokriva štiri občine, to so Velikovec, Djekše, Grebinj in Ruda. Njihov predsednik Martin Kuchling, ki je predsedništvo prevzel leta 2019, pravi, da je »važno, da delamo z veseljem in tega ne vidimo kot obvezo, marveč slovenski kulturi in jeziku vdahnemo življenje ter v tem vidimo bodočnost«.

Pravi, da v nasprotju z razmerami v prejšnjem stoletju danes ni več ostre napetosti proti Slovencem in direktnega nasprotovanja. Prizadevajo si za grajenje mostov dvojezičnosti in za sodelovanje tudi z nemško govorečimi sokrajani. Vseeno je število Slovencev in slovenskih ustanov pošteno upadlo, ni več gospodinjske šole pod okriljem slovenskih šolskih sester, pa vrtca in Posojilnice. Vendar PD Lipa, ki ima danes okoli 80 članov, ohranja žar in zagon ter se zaveda, da je v slogi moč in se veseli vsakega novega člana. Po besedah predsednika Kuchlinga društvo poleg skupnih ciljev, tj. ohranjanje slovenske kulture in jezika ter nudenje izobraževanja, povezujejo tudi močne prijateljske vezi. Jedro društva je vokalna skupina Lipa pod vodstvom Dominika Hudla, ki ji bo moč prisluhniti na bližajočem se poletnem koncertu ob 50-letnici obnovitve društva.