Dunaj  V nekdaj najvišji dunajski stavbi, 97 metrov visokem Ringturmu, se že od leta 1998 vrstijo pomembne razstave o arhitekturi in njenih arhitektih. Tokrat je vse do 20. marca na ogled razstava o mednarodno uveljavljenem arhitektu Borisu Podrecci in njegovih najnovejših stavbarskih projektih in dosežkih.

Povod za ta ugledni dogodek je osemdesetletnica še vedno ustvarjalno dejavnega na Dunaju živečega arhitekta s slovenskimi in tržaškimi koreninami. Oče v Beogradu 31. januarja 1940 rojenega Borisa Podrecce je bil tržaški Slovenec, mati pa Hercegovka. V mladosti je živel v Zagrebu in v Trstu, kjer je obiskoval slovensko osnovno šolo in gimnazijo, nakar je na dunajski Tehniški univerzi leta 1968 zaključil študij arhitekture pri znanem arhitektu Rolandu Rainerju.

Med letoma 1988 in 2006 je bil Podrecca profesor na oddelku za arhitekturo univerze v Stuttgartu. Poleg tega je deloval kot gostujoči predavatelj  na številnih univerzah v Evropi in Ameriki. 

Že ta kratki življenjepis nakazuje Podreccov mednarodni razpon, ki se zrcali tudi v njegovi arhitekturi. V spremni besedi  v informativnem listu o dunajski razstavi je med drugim zapisano: »Kot sin Srednje Evrope, obdan z zgodovinsko tradicijo 19. stoletja, je Boris Podrecca rasel v mnogovrstnem kulturnem okolju med Beogradom, Trstom in Dunajem v realni večjezičnosti … S pomočjo zanj značilne poetike različnosti koraka že skoraj pet desetletij s svojo arhitekturno ustvarjalnostjo po zelo osebni poti, ki se kaže z značilno močjo v številnih v mednarodnem kontekstu ustvarjenih delih v osmih evropskih državah in na Kitajskem.«

Podrecca ima močan občutel za urejanje in oblikovanje javnih prostorov. Značilnostim določene mestne pokrajine in njenih tradicionalnih stavbarskih tradicij zna na subtilen način prilagoditi svoje arhitektonske postopke. Moderna izrazna sredstva zna pri obnovah in dograditvah na skladen način povezati s starejšimi deli objekta. Ni pa le arhitekt velikih mestnih stavb, na primer dunajskega Millennium – Towerja iz leta 1999, ki ga je oblikoval skupaj z avstrijskima arhitektoma Peichlom in Webrom, temveč tudi zavzet oblikovalec mestnih trgov in železniških postaj. V Sloveniji je na primer med drugim zasnoval novo obliko Tartinijevega trga v Piranu, dozidal in prenovil pa je tudi univerzo in njeno okolico v Mariboru.

Dunajska razstava ponuja dober vpogled predvsem v najnovejšo fazo Podreccovega delovanja. Obiskovalca sooča s pomočjo na pregleden način razstavljenih fotografskih posnetkov in načrtov najrazličnejših projektov predvsem  z dosežki zadnjih dvajsetih let. Omeniti velja univerzitetne zgradbe dunajskega »Vienna Bio – Centra«, nastale med letoma 2003 in 2005 v tretjem mestnem okraju, pa tudi hotele, vile in apartmaje v zadarskem Punta Skala Resortu iz leta 2005 ter postajo San Pasquale linije 6 podzemske železnice v Neaplju iz leta 2006.

Tudi zgradba Deželne direkcije Dunajske mestne zavarovalnice v Gradcu, Muzej znanosti in tehnike v Beogradu, prenova palače Hansen v dunajskem prvem okraju iz leta 2012 ali beograjski hotel Falkensteiner iz leta 2012 sodijo k njegovim novejšim stavbarskim dosežkom.