»Glejte, da imate najprej civilni poklic, potem pa ustvarjajte«

26. marca se v Avstriji obeležuje bralni dan, ko šole v svoje prostore povabijo pisateljice in pisatelje. Na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu (HAK-TAK) je na ta dan gostoval upokojeni sodnik, honorarni profesor književnosti, pesnik in pisatelj Janko Ferk, leta 1958 rojen v Škocjanu.
Hanzi Pogelschek, Janko Ferk in Damijan Habernik

Šolarke in šolarje ter gosta je pozdravil ravnatelj Hanzi Pogelschek, pogovor s Ferkom je vodil sodnik Damijan Habernik. Zbrane dijake je čakal pester program s kvizom, televizijskima oddajama o slovenski in istrski obali ter branje Janka Ferka, katerega bogato biografijo je predstavil Habernik. 

Trije poklici Janka Ferka

»Slovenska gimnazija je bila zame fundament za moje celotno poklicno življenje,« je poudaril Janko Ferk. Za literarno ustvarjanje ga je v gimnaziji navdušil njegov razrednik, pokojni profesor Joško Kovačič (1946-2020). Ta je dijakom v tretjem razredu dal nalogo, naj napišejo pesem o jeseni z naslovom »Jeseni domov grede«. »S tem se je začela moja pesniška pot. Danes lahko rečem, da sem pisatelj, saj pišem že vse življenje, objavljenih imam veliko knjig, pa tudi plačujem davek finančnemu uradu za prodane knjige. A v življenju nisem imel samo enega poklica, temveč kar tri, v dveh sem še danes dejaven, v tretjem pa sem v pokoju.« Še vedno dejaven je Ferk kot pisatelj in profesor. V kontekstu formativnih spoznanj z gimnazije je omenil tudi profesorja nemščine Antona Feiniga, ki je mlademu Ferku priporočil, da naj si najprej izbere poklic in se nato posveti ustvarjalnosti. »Glejte, da imate najprej civilni poklic, potem pa pišite, slikajte ali karkoli.«   

Pester dopoldan s Ferkom

Janko Ferk je srečen človek, saj bi še enkrat izbral vse tri svoje poklice. Šolarke in šolarji so z njim preživeli informativen in zanimiv dopoldan. Ogledu dveh oddaj Servus - Srečno - Ciao je pred Ferkovim branjem sledil nagradni kviz, na katerem si je dijakinja priborila Ferkov izletniški vodič po Porečanki, dijak pa izvod hrvaško-slovenske pesniške zbirke Kraj mrtvih priroda/Konec tihožitij.     

Iz rubrike Koroška preberite tudi