Gledališka predstava skupine Kollektiv Frauenwerk: Zgodba aleksandrink je aktualna

Doma sem v Pliberku, kjer živim z možem in tremi majhnimi otroki. Z gledališčem se ukvarjam že od malega, v tej zasedbi pa nastopam drugič. Pripovedujemo zgodbo žensk, ki so odšle v Egipt, da bi pomagale družinam, a ko so se vrnile, niso bile sprejete. Nad njimi je visela obtožba, kot da so naredile napako, da so odšle, čeprav so to storile, da bi pomagale družinam. V predstavi igram tri moške vloge in žensko Esther. Esther je v Egipt prišla z mamo, ko je bila še majhna. Preživlja se tako, da kot gospodinja dela v koptski hiši, potem pa jo gospodar posili. Donosi otroka za gospodarja in njegovo ženo, ki sta Esther izrabila, da bi imela potomce, nato pa Esther umre. Povezavo med predstavo in dogajanjem danes vidim v tem, da se je treba boriti za pravice žensk. Ko je bil pred kratkim ples za ženske pravice pred občino, so bili odzivi na družbenih omrežjih zelo negativni, češ, ali ženske nimajo drugih skrbi. Skrb za naše pravice je vendar primarna skrb! Enakopravnost bi morala biti čisto naravna in samoumevna. Pomembno je, da naše otroke senzibiliziramo za to in jih vzgajamo v enakopravnosti.

Prihajam iz Doba in se ukvarjam z igralstvom, odkar znam hoditi. Začelo se je z lutkami, nadaljevalo z gledališčem. V predstavi igram štiri vloge: Olgico, ki se iz Slovenije preseli v Aleksandrijo in dela kot strežnica v bogati družini, mladeniča, ki pripoveduje svojo zgodbo, Italijana, ki ima svoj bordel, in izkoriščevalskega Francoza, ki se poroči z eno od aleksandrink. Tema predstave mi je zelo blizu, saj sem o aleksandrinkah pisala svojo diplomsko nalogo iz slavistike. Slovenke so bile priljubljene zaradi njihove prisrčnosti, topline, poštenosti in delavnosti. Preveva pa me razdvojenost, kajti nekatere ženske so na tuji zemlji doživele srečen preobrat usode, zaživele boljše življenje, spoznale druge kulture in se naučile drugih jezikov. Spet drugim pa se je hudo godilo, npr. prostitucija, zloraba zaupanja, veliko žensk je zanosilo, veliko jih je doživljalo domotožje in so hudo prenašale ločitev od lastnih otrok in družin. S predstavo želimo opozoriti na delovno migracijo žensk, ki je prisotna skozi zgodovino vse do danes. Želimo poudariti, kaj ženske prevzemajo nase in kaj vse delajo za družine.