Slovensko prosvetno društvo Zila je 6. maja v Zahomcu priredilo tradicionalni spomladanski koncert Bivaži pr’ Zilə. Do konca polna dvorana Šiše je po dveh letih zopet uživala v pestrem glasbenem večeru.
Pretekli dve leti v društvu zaradi pandemije niso mogli izvesti svojega tradicionalnega koncerta, zato pa so bili toliko bolj veseli dobrega obiska v petek zvečer, ko je bila dvorana Šiše premajhna za vse obiskovalce in jih je kakih petnajst koncert poslušalo v preddverju. Sam koncert je bil kratkočasno zasnovan, saj je pred koncertno pavzo vsak od sodelujočih zapel oziroma zaigral tri, štiri pesmi, nato pa je že sledil naslednji interpret. Po krajši pavzi smo tako še enkrat doživeli vse nastopajoče. Publiko v Šiši je pozdravil Daniel Mešnik, novi predsednik SPD Zila.
Kot je povedal Urban Popotnik, podpredsednik društva SPD Zila, v Šiši že kakih dvajset let prirejajo vigredne koncerte, na katerih poskušajo vedno združiti glasbeno ustvarjalnost društvenikov in profesionalcev. Tako tudi na tokratnem koncertu, na katerem smo slišali pevce z Brda in iz Dol (MGV Heimat Dellach-Egg/Dole-Brdo), vokalni kvartet Dobniško jezero pod vodstvom Simona Trießniga, pa tudi baritonista Gabriela Lipuša ob spremljavi pianistke Ekaterine Rumyantseve in izvrstnega harmonikarja Tomaža Boškina, mojstra frajtonarce.
Pevci z Brda in iz Dol so se predstavili z večjezičnimi ljudskimi pesmimi z Zilje. Redkokatera njihova pesem se konča v jeziku, v katerem se prične, ena izmed njih, Mariji z Višarij posvečena pesem, pa je bila kar trojezična. Moški pevski zbor Brdo-Dole vodi Alfons Mosser iz okolice Šmohorja, sestav večinoma starejših pevcev pa bo v kratkem praznoval stoletnico delovanja. Kvartet Dobniško jezero iz Loč pod vodstvom Simona Trießniga skupaj poje od leta 2016. Sestavljajo ga Nada Zerzer, Katja Osterc, Simon Trießnig in Jakob Koschutnig.
Program, ki so ga izvedli v Šiši, so sestavljale domače slovenske pesmi, afroameriške in škotske duhovne pesmi, odpete v angleščini. Gabriel Lipuš je v Šiši prvič nastopil z rusko pianistko Ekaterino Rumyantsevo, in sicer z raznovrstnim programom, ki je segal od koroških narodnih preko operetne pesmi Jung samma, fesch samma do odlične poznoromantične pesmi Rada Simonitija Preveč je sreče v srcu mojem. Zvezda večera pa je bil harmonikar Tomaž Boškin, ki je v Zahomcu nastopil prvič, in sicer z zelo prepoznavnimi melodijami Avsenikov, Lojzeta Slaka, pop skladbami in sodobnejšimi pesmimi za diatonično harmonimio.
