Vigredni koncert PD Lipa: Slovenska pesem v Velikovcu

Vokalna skupina Lipa

Prosvetno društvo Lipa je 7. maja po dveh letih premora vabilo na vigredni koncert v velikovški kulturni dom.

Gostom, ki so napolnili velikovško Lipino dvorano, sta zapeli pevski skupini domačega društva, in sicer vokalna skupina Lipa in mladinska skupina Lipov cvet. Goste je pozdravil predsednik PD Lipa Martin Kuchling. Med gosti sta bila nekdanji velikovški župan Valentin Blaschitz ter Zalka Kuchling, nekdanja predsednica društva in ravnateljica Slovenske gimnazije.

Na koncertu sta gostovali dve skupini: mlada Instrumentalna skupina Gattersdorfer Volksmusik in kvartet Gattersdorfer Viergesang, ki je obiskovalce navdušil z močnimi glasovi. Gostitelj Martin Kuchling je pevce predstavil s hudomušnimi rimami in tako ustvaril zelo prijetno in sproščeno vzdušje.

Na koncertu so se zazrli tudi v preteklost, v čas deportacije slovenskih družin. V spomin na usodo teh družin je Martin Kuchling bral pesmi Milke Hartman in Andreja Kokota.

Kako dolga je tradicija Lipinega vigrednega koncerta?

Martin Kuchling: Vigredne koncerte smo organizirali že nekaj let pred ustanovitvijo svoje pevske skupine, torej že nekaj let pred letom 1989. Najprej smo vsaj dvajset let koncerte prirejali na Djekšah, potem pa smo se preselili v svojo dvorano v Velikovcu. Lahko rečemo, da je vigredni koncert najbolj vidna stalnica našega prosvetnega društva. 

Letos so na koncertu nastopile štiri skupine.

Naš zadnji koncert je bil leta 2019, do letošnjega koncerta so torej minila cela tri leta. Letos sta nastopili dve domači skupini, ena mladinska in ena odrasla. Kot smo že vajeni, smo v goste povabili še dve skupini. Naši gostje so pogosto nemškogovoreči, saj se tudi tako povezujemo z neslovenskimi skupinami, ki pa na koncertu vedno znova zapojejo tudi kako slovensko pesem. To je lepa gesta, ki nas zelo razveseli.

Pa še nekaj besed o zgodovini prosvetnega društva Lipa?

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1906 in je delovalo nekako do prve svetovne vojne. O delovanju med vojnama ne vemo veliko, med drugo svetovno vojno pa je bilo delovanje slovenskih društev prepovedano. Društvo je ponovno začelo delovati leta 1974, torej prav v časih napetosti in »Ortstafelsturma«. Verjetno so se ravno takrat našli pravi ljudje za novi začetek. Od takrat delujemo neprekinjeno že 48 let.

Marsikdaj se sliši, da je Velikovec bolj nemško mesto.

To sem tudi jaz že večkrat slišal. Nekateri pravijo, da se tostran Drave počutijo nelagodno. Mesto in meščanstvo je bilo res bolj nemško, saj so uradniki občevali le v nemščini. Povedati pa je treba, da v zadnjih dveh desetletjih ni več ostrih napetosti. Na severnem bregu Drave smo Slovenci bolj razkropljeni. Člani našega društva prihajajo iz Grebinja, z Rude, Djekš in iz Velikovca – smo kot otoki, povezuje pa nas prav naše prosvetno društvo Lipa, zato je pomembno, da imamo svoje prostore, kjer nas včasih obiščejo tudi člani drugih društev. To nas zelo veseli.

Iz rubrike Kultura preberite tudi