Tinje »Važno je vedeti, da morajo s časom tudi čustveno dozoreti in se duhovno hraniti. Lahko imaš krasen glas, pa ne veš, kaj bi z njim naredil,« je eden izmed nasvetov, ki jih Bernarda in Marko Fink posredujeta udeležencem mojstrskega tečaja petja v Tinjah. Zaključni koncert bo v soboto.

Bernarda in Marko Fink, sestra in brat, sta priznana in uveljavljena pevca na evropskih in svetovnih odrih. Svoje znanje in dolgoletne izkušnje ta teden skupaj posredujeta mlajši generaciji pevk in pevcev na prvem mojstrskem tečaju v Domu prosvete v Tinjah. Zaključni koncert, ki obeta glasbene užitke na visoki ravni, bo jutri, v soboto, 24. avgusta, ob 18. uri v Domu v Tinjah.

So pričakovanja glede mojstrskega tečaja izpolnjena?

Bernarda Fink: Absolutno. Tinjski dom in Krščanska kulturna zveza kot soorganizatorka sta dala pobudo, da bi poskusili s tečajem klasičnega petja. Prijavilo se jih je dvanajst, kar je zelo lepo število. Če bi jih bilo več, bi že imeli težave, da bi omogočili dnevne individualne ure. Ena oseba je morala odpovedati in jih je sedaj enajst. 

Udeleženke in udeleženec so ali študentje petja ali že izšolani pevci. Kaj pričakujejo od takega mojstrskega tečaja, kje so težišča vajinega dela?

Marko Fink: Fokus je v glavnem na tem, da vežbajo, kako interpretirati, kako se čustveno razgaliti, kako uporabiti tehniko in kako recitirati s tem, da pojejo. Učiva, kako z analizo besedila dobijo impulze, kako mora njihov glas zveneti, katera je najvažnejša beseda v frazi, kako jo nadaljevati, kakšno težo, kakšno luč mora imeti beseda. Dotaknemo se tudi tehničnih aspektov, ker gresta tehnika in recitiranje z roko v roki. V glavnem jih zanima, kako stilno lahko izboljšajo svojo interpretacijo. da jim poveva, kje so pasti, kje je treba biti res pozoren in da izpilimo izgovorjavo tujega jezika.

Bernarda: Vsak prinese nekaj s seboj in pri vsakem je delo različno. Duša je drugačna, osebna zgodba je drugačna, in temu primerno reagira tudi glas. Pri klasičnem petju je precej zakonov in treba se je strogo ozirati na stil, na točnost ritma in intonacije. Pri jazzu so spet druge zakonitosti. Pri nas gre za to, kako lahko svobodno in osebno interpretiraš skladbo, ki pa mora biti zelo točno zapeta. 

Udeležence je torej treba pripeljati od rokodelskega znanja, se pravi tehnike, do umetniškega izraza?

Bernarda: Tako je. Prehaja pa, kakor je rekel Marko, vedno ena stvar v drugo, tehnika in interpretacija. Včasih se tehnični problem kar naenkrat reši sam, ko pevec bolje razume, o čem sploh poje in kaj so ozadja teksta.

Kakšen je pevski nivo udeležencev?

Bernarda: Zelo dober. Pogoj za vpis je bil, da imajo končan študij ali pa so že v zelo naprednem stadiju študija. Vsak je moral poslati posnetek in že med poslušanjem sem opazila, da so to ljudje, ki vedo, kaj je petje na lepi ravni.

Udeleženci si prav gotovo želijo uspešne kariere – kako pripraviti mlado pevko ali pevca na to, da je proti vrhu vse manj prostora, da se načrti lahko kaj hitro razblinijo?

Marko: Želiva si, da bi čim več odnesli tudi od najinih izkušenj kot umetnikov, ki stalno potujeva. Stalno sva na letalih, stalno pripravljaš kovček. Si kot moderni cigan, ki imaš opravka z lepo stvarjo. Več ko bodo dobili od najinih izkušenj, laže jim bo potem organizirati to življenje. Da se ne bodo zagrenili, če jim ne uspe takoj. Pa potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje. Važno je vedeti, da morajo s časom tudi čustveno dozoreti in se duhovno hraniti. Lahko imaš krasen glas, pa ne veš, kaj bi z njim naredil. Treba je vedeti, kako dati pečat besedilu. In to pride samo iz duše, ki čuti, ker ima ozadje, ki jo hrani. Včasih vprašam kakšnega pevca, če je bil kdaj že res zaljubljen in je občutil bolečino. 

Bernarda: To so ljudje, ki želijo peti in uspeti. Ali bodo, pa nihče ne ve. Kljub temu je ogenj, ki jih pelje, da želijo čim več izvedeti. Nikoli ne mislim, če bo kdo naredil kariero. Čim več je treba izvedeti in čim bolj napredovati, ker v življenju ne gre za to, ali stojiš na velikem odru, ali si postal zvezda. Gre za to, da napreduješ. Vsakemu morava dajati, kaj se bo potem zgodilo, pa je zapisano v zvezdah. Ni rečeno, da je kdo, ki poje na velikih odrih, srečnejši kot kdo, ki ni uspel, ker mu je bilo dano nekaj drugega.

Marko: Kako ti olajša stvari, če so postaviš kot pevec v vlogo, da si služabnik glasbe! Ne da si v centru. Ti si tisti, ki posreduješ lepoto glasbe, ki se daš na razpolago. Da točno veš, kakšen je lik, ki ga oživljaš. 

Marko Kassl, ki je docent za harmoniko v Nemčiji in na Nizozemskem, je dejal, da rad poučuje, ker tudi sam veliko prejme. Kako se godi vama?

Bernarda: Povsem drži. Tudi zato, ker nas nobeden ni naučil, kako učiti. Pri petju je posebno težko povedati, kaj narediti z mišicami v notranjosti, ki jih ne vidimo, ker smo sami instrument. Moramo delati s slikami, z veliko intuicije, da se približamo osebi in ji povemo to, kar želimo kot rezultat. 

Marko: Poleg tega imamo besedilo, ki vse vodi. Besede so koncepti, so ideje. Ko moraš pri poučevanju izbrati besede, da boš komu pomagal in razložil, kaj od njega pričakuješ, pomagaš tudi sebi. 

Kakšen program je pripravljen za zaključni koncert v soboto?

Bernarda: Program bo sestavljen iz solistične pesmi vsakega od njih, del koncerta bo z dueti. Zaključili pa bomo z zelo lepim presenečenjem.