
Sodeč po videnem in slišanem ženski pevski zbor (ŽePZ) Rož nadaljuje tradicijo stilnih koncertov, kot jih je v preteklosti z že ugaslim mešanim pevskim zborom Rož pripravljal pokojni zborovodja Lajko Milisavljević (1943–2002). V jubilejnem letu, ko se Republika Avstrija med drugim spominja 80-letnice konca druge svetovne vojne, so se pevke pod vodstvom zborovodje Žige Kerta lotile teme raznolikih obrazov ljubezni, saj »brez ljubezni tudi miru ne more biti«, kot je povedala pevka Marion Urbajs z Žoprač.
Omenjeni tradiciji stilnih koncertov, ki jo je v Šentjakobu utemeljil Milisavljević, pevke ŽePZ Rož ostajajo zveste pri svetovljanski izbiri skladb, pevskem izvajanju brez not in besedil v najmanj desetih jezikih, uporabi kostumov ter vključevanju scenskih elementov, misli, aforizmov in poezije v svoje koncerte. Kot pokažejo uvodne besede pred prvo pesmijo Nede mi več rasla, so si pevke temo ljubezni in miru v prvi vrsti izbrale zaradi številnih oboroženih konfliktov in sodobnih vojn po svetu, v prvi vrsti v Ukrajini in Gazi. Požar sovraštva, mizoginije, ksenofobije in primitivizma, ki se trenutno širi po svetu, poskušajo pevke gasiti s pesmimi, ki prikazujejo cel obseg tega zelo kompleksnega čustva, imenovanega ljubezen. Najbolj ganljiv trenutek koncerta je za spodaj podpisanega nastopil pri izvedbi pesmi Cancion sin miedo mehiške skladaljice Vivir Quintana. Naslov leta 2020 prvič izvedene pesmi proti nasilju nad ženskami se v slovenščini glasi Pesem brez strahu. Pojemo, brez strahu, pojemo za vse tiste, ki so izgubili svoj glas, ki niso imeli priložnosti.
ŽePZ Rož sem se pridružila pred 15 leti. V teh letih smo pevke izvedle že več stilnih koncertov, kakršen je zdajšnji Obrazi ljubezni. Med pesmimi tega koncerta mi je najbližja pesem Dona nobis pacem – Podari nam mir. In sicer zato, ker se mi zdi, da na koncertu tema miru spričo vseprisotne teme ljubezni malce pade pod mizo. Dona nobis pacem je pesem, ki jo rada pojem, pa tudi poslušam. Izvajalsko najtežja pesem koncerta Obrazi ljubezni pa je zame Makedonska humoreska. Tako je zaradi neparnega ritma, zamaknjenih vstopov in besedila o zakoncih, ki se zmerom prepirata.
Prihajam iz zelo glasbene družine Moschitz, v kateri se je vedno veliko pelo. ŽePZ Rož sem se pridružila pred letom in pol. Znanka je najprej k zboru povabila mojo mamo, nato pa sem izvedela, da potrebujejo okrepitev sopranov, kar je moj glas. Štiri leta sem se učila igranja klavirja, pela sem pa že zmerom. Zelo vesela sem, da sem se pridružila pevkam ŽePZ Rož, saj sem pogrešala tako nastope kot druženje. Osebno najbližja pesem programa Obrazi ljubezni mi je pesem Naše pravice, ki jo napisal pesnik Tone Pavček. Pesem govori o boju za mir, o otroku, ki potrebuje miren svet in ne pokov granat, v spomin se mi je vrezal verz »Mamo in ata ob sebi imeti«. Najtežje pa mi je na odru zadržati smeh pri sicer odlični pesmi Coprnica Zofka pesnice Svetlane Makarovič.
Iz rubrike V žarišču preberite tudi