V nedeljo, 12. marca, so se v Železni Kapli spet srečali ljubitelji narodne in narodnozabavne glasbe.

V gostilno Podobnik jih je privabilo tradicionalno srečanje harmonikarjev in drugih glasbenikov, ki so se zbrali, da bi se spomnili Rudija Maka, dolgoletnega soorganizatorja tega srečanja. Letos so srečanje organizirali Alpski klub Obir, ki to leto praznuje štiridesetletnico, podjetje Rutar harmonika in gostilna Podobnik.

Opoldne se je gostilna Podobnik dobro napolnila, saj je šlo za srečanje glasbenikov in poslušalcev, željnih zabave, nenazadnje pa tudi ljubiteljev harmonik, ki prihajajo iz priznanega podjetja Rutar iz Žitare vasi. Medtem ko so se glasbeniki za nastop prijavljali pri Aleksu Rutarju, so obiskovalci zaužili dobrote iz Podobnikove kuhinje ali si ogledovali – pa tudi kakšno vižo zaigrali – razstavljene harmonike. Aleks Rutar je povedal: »Harmonike Rutar je začel izdelovati oče že leta 1984. Prihajamo iz Vipavske doline, v Žitaro vas pa smo se priselili pred osmimi leti. Naše harmonike se razlikujejo od ostalih po zunanjosti, pa tudi po vgrajenih mehanizmih. Izdelujemo harmonike različnih tipov in velikosti, tako da so primerne tudi za mlajše muzikante. Najmanjša harmonika meri v višino le 22 cm, klavirske harmonike pa so že zelo velike.«

Letošnje srečanje, pribl. eno leto po smrti Rudija Maka, je moderiral kapelški drugi pod-župan in novopečeni deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik. Povedal je, da je bil Rudi Mak velik ljubitelj narodnozabavne glasbe. Povezoval je glasbenike iz Koroške, Štajerske in Slovenije, zato je na srečanja rad povabil tudi kak manj znan oz. mlad ansambel. Tradicija se nadaljuje po Rudijevi zamisli, zato so na srečanje povabili študentski ansambel Užitek. Mladi fantje so povedali: »Prihajamo iz Šentjerneja, ki je blizu Novega mesta. Smo štirje fantje in pojemo štiriglasno, igramo pa vse od Slaka do Avsenika in še več. Začeli smo kot trio, pred kratkim pa se nam je pridružil še basist in smo se takoj ujeli. Imenujemo se Užitek, ker ta beseda dopušča veliko asociacij oz. se lahko vsakdo najde v njej. Radi igramo na veselicah in porokah, najpomembneje pa nam je, da se lahko družimo in se skupaj poveselimo.«

Na odru se se vrstili glasbeniki v različnih zasedbah. Nastopilo je nekaj posameznikov, največja skupina pa je bilo Omizje podjunskih muzikantov, saj jih je bilo toliko, da jim je na odru zmanjkalo prostora. To je bil dan sproščenega druženja, izmenjave informacij in veselja.