Projekt SPD Danica: Slovenske ljudske pesmi, kot jih še niste slišali

Posebnost koncerta Trikrat tri je v tem, da pri njem sodelujejo vse generacije društva SPD Danica, ki bodo slovenske ljudske pesmi izvajale ob ritmični spremljavi Orffovih inštrumentov. Za glasbeni del in koncept koncerta Trikrat tri sta odgovorni Sara Ouschan in Doris Wakounig, za aranžmaje Orffovih glasbil Solnogradčan Christoph Matl, za režijo pa Aleksander Tolmaier. 

Kot pravi glasbena pedagoginja Doris Wakounig, se naslov »po eni strani nanaša na našo najbolj znano pesem. Pri tej gre za to, da si pevec izbere naslednjo pesem s tem, ko zapoje 'Trikrat tri je devet, vsak si mora svojo pet'«. Po drugi strani pa tudi na dejstvo, da pri koncertu sodelujejo tri generacije, stari starši, starši in otroci. V 40-članskem zboru namreč pojejo društvenice in društveniki od Zvezdic preko Mešanega zbora Danica do Korenin Danice. Pevke in pevce bo na koncertu spremljala 10-članska ritmična ekipa na Orffovih inštrumentih. Pri teh gre po besedah Doris Wakounig za »glasbila, ki jih že v vrtcu radi uporabljajo, ker ni treba imeti predznanja. To so na primer ksilofoni, metalofoni ali te večje basovske zvočne palice in potem cela vrsta tolkal, kot so ročni boben, tamburin ali ropotulja«. Za ta glasbila oz. za projekt izvedbe koncerta slovenskih ljudskih pesmi z Orffovimi inštrumenti je društvo pridobilo sredstva od Urada zveznega kanclerja. Kot pravi Doris, so v društvu »želeli naše ljudske pesmi, ki so nam zelo pri srcu, pripraviti z Orffovimi aranžmaji in dodanimi scenskimi elementi za rdečo nit med pesmimi«. 

Pri vsaki pesmi se zasedba ritmične sekcije malo spremeni, za povezavo med temi spremembami na sceni bodo poskrbeli otroci v vlogah Izidorja, Trzinke in Marka. »Enemu se v ljubezni sploh ne da in gre za pastirja, to je naš Izidor. Marko naj bi se oženil, oče mu pravi, oženi se moj sin, ampak on ne najde prave, ena je prevelika, druga premajhna in gre v svet pač jahat in ima veselje s tem. Naša Trzinka je pa zelo žalostno zaljubljena in ne najde pravega, išče, išče in ne pride ljubezen, tako da potem zapluje z barko in se ne vrne več.« Tudi ti liki, ki povezujejo dogajanje in menjave na odru, so torej osebe iz slovenskih ljudskih pesmi. Pri izbiri teh pesmi sta se Sara Ouschan in Doris Wakounig naslonili na aplikacijo Venec slovenskih Stanka Polzerja, sicer zborovodje MePZ Danica.

Slovenske ljudske pesmi je za izvedbo z Orffovimi glasbili aranžiral Solnogradčan Christoph Matl. Glasbenega pedagoga Matla je Doris Wakounig spoznala, ko je leto dni v Solnogradu (Salzburgu) osnovno muziciranje študirala na Orffovem inštitutu. »Gre za same krstne izvedbe, Matl je od nas dobil prevode besedil, tako da je vedel, za kaj gre v posamezni pesmi. Ustvaril je izvrstne priredbe, take, da se res lahko nasmejiš. Vsaka pesem ima ritmični uvod, recimo pesem 'Moje dekle je še mlado' se prične z ritmom Wagnerjevega poročnega marša. Kjer je bilo potrebno, sva s Saro malenkostno priredili tudi besedilo, poseben izziv pa je bil sestaviti program tako, da se pesmi navezujejo  druga na drugo.«