40-letnica SLOVENSKE GLASBENE ŠOLE
Celovec Z veličastnim slavnostnim koncertom je Slovenska glasbena šola na Koroškem prejšnji teden obhajala svojo 40-letnico in s tem tudi ene najbolj odmevnih, uspešnih in razpoznavnih oblik kulturniške samopomoči koroških Slovencev, obenem pa je to bil močan signal vzajemnega in skupnega slovenskega kulturnega prostora ter sožitja v deželi. Slavnostni koncert je bil v torek, 26. junija 2018, v polni Mozartovi dvorani celovškega Doma glasbe. To je bila akademija s kakovostnim prikazom širokega razpona žlahtnega delovanja te izobraževalne ustanove, ki je dobesedno obrodila stoteren sad in brez katere si kulturnega, predvsem glasbeno-pevskega delovanja in ustvarjanja koroških Slovencev, ne moremo več predstavljati. To je bil prikaz štiridesetletnega dela za mladino, kulturo in jezik, dela, ki je plod samopomoči in kulturniške trme oseb in ustanov, ki so vedele, da bomo imeli samo to, kar bomo sami postavili na noge in so konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja položile temelje temu izobraževalnemu zavodu.
Pomemben korak
Pričela se je prireditev z vževčnim nastopom Slip’n’slap podjunskih učenk in učencev nauka o glasbi, vodi jih Stanko Polzer, sledil je pozdravni nagovor Marka Oražeja, predsednika društva prijateljev Slovenske glasbene šole dežele Koroške, za njim pa je prevzel besedo ravnatelj Glasbene šole Roman Verdel. Ob misli Yehudija Menuhina, da glasba govori zase, samo možnost ji je treba dati, je orisal težavne pogoje, v katerih so posamezniki v okolici Pliberka skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo in ravensko Zvezo kulturnih organizacij ustanavljali prvi oddelek lastne Glasbene šole, ki je začel februarja 1978 s 37 vpisanimi dijakinjami in dijaki delovati v Pliberku. To je bil, tako ravnatelj Verdel, »za razvoj kulturne in jezikovne rasti koroških Slovencev silno pomemben korak«. Do danes je »skozi« Glasbeno šolo šlo nad 8000 učenk in učencev, nad štirideset od njih se je odločilo za študij glasbe in vrsta od njih so jedro učiteljskega zbora šole. Danes ima šola 380 učenk in učencev, 16 oddelkov in 16 učiteljic in učiteljev. Nad 35 let že šola sodeluje z glasbenimi šolami v Sloveniji, Trstu in Gorici, redno in nadvse uspešno pa se udeležuje deželnih in državnih tekmovanj v okviru »Prima la musica«. Zahvala ravnatelja Romana Verdel je veljala angažiranim učiteljicam in učiteljem, tajnici Sonji Kuchling in predvsem krajevnim društvom, uradu zveznega kanclerja, Republiki Sloveniji, ministrstvu za pouk, mestu Celovec in pristojnim deželnim uradnikom za profesionalno in spoštljivo sodelovanje.
Od julija 2015 je Glasbena šola kot avtonomen zavod del glasbenih šol dežele Koroške z lastnim ravnateljstvom in slovenskim učnim jezikom. Do takrat je bilo Društvo Glasbena šola nositelj zavoda. Začetki plodnega sodelovanja z deželo Koroško segajo v leto 1998, ko ji je takratni kulturni referent Michael Ausserwinkler zagotovil letno podporo, kar je bistveno olajšalo finančno breme šole. Zdaj kaže, da bo res možno popraviti personalno in instrumentalno okrnitev po vključitvi v deželni sistem.
Kot zastopnica deželnega glavarja in kulturnega referenta Petra Kaiserja je deželna svetnica Beate Prettner opozorila na razvoj Glasbene šole, ji čestitala za opravljeno delo in jo z najboljšimi željami za prihodnost imenovala »pomemben dokaz integritete in eno najlepših vizitk dežele«. Podarjena torta je dobro teknila. Dolgoletni predsednik Božo Hartman pa je pohvalil, da je tudi po zaslugi deželnega glavarja Kaiserja uspelo z deželo Koroško udejanjiti znosno rešitev integracije v deželno glasbeno šolstvo. Visoko raven pedagoškega dela na Glasbeni šoli in umetniškega izraza je odražal kulturni spored, ki so ga ob spremljavi učiteljic in učiteljev oblikovali učenke in učenci različnih starosti in oddelkov in na različnih glasbilih.
PODELITEV ODLIKOVANJ
Skupaj z deželno svetnico Beate Prettnar je Roman Verdel vročil osebam in ustanovam, ki so zaslužne za ustanovitev in razvoj Glasbene šole, odlikovanje, ki ga je zasnoval Albert Messner.
TO SO: Pedagoški vodje od 1978 – 1997: prof. Alojz Lipovnik, prof. Lojze Ajdič in prof. Lovro Sodja
Predstavniki Kuratorija za Glasbeno šolo na Koroškem ter predsedniki Glasbene šole od 1979 do danes: Herbert Seher, Jožko Hudl, Urh Kassl, Božo Hartmann
Tajnik: Jože Metschina
Sopobudnika: Janko Zerzer in Nužej Tolmajer
Kulturni organizaciji: KKZ – Janko Krištof in SPZ – Mitja Rovšek