Kakšna je bila vaša mladost? 

Erni Županc: Rodil sem se mami Stefanie in očetu Ernstu Županc pri Piskerniku na Obirskem. Bilo nas je enajst otrok, štirje pa so medtem že umrli. Šolo sem obiskoval v Železni Kapli in sprva delal na kmetiji. Leta 1963 sem se zaposlil pri nemškem elektriškem podjetju AEG, ki je imelo svoj sedež v Nürnbergu. Službo mi je posredoval Franci Žužek iz Celovca. Zadnje montažno delo smo opravili v Podpeci, takoj nato, leta 1970, pa sem se zaposlil pri koroškem podjetju KELAG, kjer sem delal do upokojitve leta 1999. Poleg tega sem v kmetijski šoli Goldbrunnhof pri Velikovcu opravil kmetijski mojstrski izpit, v Osojah sem se izobrazil v gozdarski šoli, prav tako pa sem opravil potrebne izpite za poklicnega lovca.   

S čim ste se kot mladostnik še ukvarjali poleg poklicnega dela? 

Zelo mi je bilo pri srcu tudi petje. V cerkvenem zboru pojem že celih 63 let. Prav tako sem pel pri kapelškem mešanem zboru »Zarja«, ki ga na žalost ni več. Imamo pa sedaj pevsko skupino KLIKA. Pri zboru sem spoznal tudi svojo bodočo ženo Bredico, roj. Kuchar, s katero bova maja letos obhajala 53. poročni dan, če bo Bog dal zdravja.

Kako se počutite po tolikih letih v skupnem zakonskem življenju? 

Sem zelo srečen. Oba sva vesela svojih otrok Romana (star 52 let) in Rosane, ki je  23. januarja letos obhajala 50. živ-ljenjski jubilej. Zelo rada imava tudi svoje štiri vnuke.  

Leta 1976 je prišlo do ustanovitve kapelškega lovskega zbora. Kako je prišlo do tega? 

V občini Železna Kapla-Bela smo v gostilnah izmenoma organizirali lovske razstave ob spremljavi zborovskega petja. Leta 1975 smo jo priredili v farni dvorani. Župnik Poldej Zunder me je vprašal, zakaj ni povabljena »Zarja«. Rekel sem mu, da imamo v kapelški občini mnogo slovenskih lovcev in bi lahko vsak čas ustanovili lovski zbor. Poldej me je spodbudil in me pozval: »Naredi to!« Povezal sem se s slovenskimi lovci in jim predlagal, da uresničimo to zamisel. Ti so bili navdušeni, kot, če bi od samega veselja rajali na mizah. Tako sem jih pred božičem 1975 s pomočjo Mihe Travnika pismeno povabil na prvo vajo, ki je bila sredi januarja 1976. Prve vaje se je udeležilo 16 pevcev, danes jih je, če vsi pridejo, 27. Za pevovodjo sem naštimal Vladimirja Prušnika, ki je bil sam lovec. Po sedmih letih je zaradi bolezni vodenje zbora opustil, nakar sem pridobil za vodenje zbora svojega svaka Joška Wrulicha, ki je vodil tudi »Zarjo« in kapelški cerkveni zbor. Naš zbor je vodil 13 let. Nato ga je prevzel Jozi Starc in ga še vedno vodi.

Kateri lovci so vam še pomagali pri uresničevanju projekta »Lovski zbor Železna Kapla«?

Peter Kuchar, Franci Smrtnik, Franci Sadolšek, Izidor Stern in Flori Smrtnik, p. d. Bistričnik. Na žalost so že vsi med rajnimi.   

Se lahko vsak, ki zna peti, pridruži Lovskemu zboru Železna Kapla, ali smejo peti samo Kapelčani?

Pogoj je, da ima lovski izpit. Sicer pa prihajajo pevci v glavnem iz naše občine. 

Pojete samo lovske pesmi?

Pojemo samo lovske, planinske in cerkvene pesmi. V glavnem nastopamo na lovskih prireditvah, pa ne samo. Tako npr. tudi pri adventnem petju, na prireditvah ob 10. oktobru ter na pogrebih zborovskih članov.  

Sprejemate tudi pevce iz vrst ve-činskega naroda in pojete tudi nemške pesmi?

Mi sprejmemo vsakega pod pogojem, da ima lovski izpit, da zna peti in se zaveda, da poje pri slovenskem zboru. Seveda pa pojemo tudi nemške pesmi.

Kako uspeva partnerstvo z lovci iz vrst večinskega naroda?   

Peli smo že 23 let, ko je moja žena Bredica slučajno slišala v oddaji koroškega radia »Jägerstunde«, kako sta tedanji deželni lovski mojster Senitzer in njegov namestnik Puck napovedala, da bodo ustanovili prvi koroški lovski zbor. Takoj sem kontaktiral tedanjega okrajnega deželnega mojstra Knafla in ga vprašal, kaj naj to pomeni? Mar mi nismo Korošci? Knafl tega sprva sploh ni hotel razumeti, nakar smo povabili Pucka in Knafla na pogovor. Puck se je opravičil, Knafl pa je prišel. S posnetkom smo mu dokazali, da sta Senitzer in Puck napovedala, da bodo ustanovili prvi koroški lovski zbor, čeprav smo prvi lovski zbor ustanovili v Železni Kapli. Knafl je bil docela perpleksen. Nato so se morali preimenovati v zbor »Chor der Kärntner Jägerschaft«. Ob 25-letnici našega lovskega plesa smo jih povabili. Počutili so se zelo dobro. In ko smo leta 2016 obhajali 40-letnico, so nam kot presenečenje prišli čestitat.

Je vaš lovski ples več kot samo lepa veselica?   

Pomemben je tudi predvsem zato, da pridemo do lastnih finančnih sredstev. Naš zbor  ni vključen v nobeno osrednjo organizacijo. Če pa bi imeli samo eno, bi se takoj vključili.

Kaj si najbolj želite ob vašem 80. življenjskem jubileju?   

Predvsem zdravja in da bi vodstvo zbora prišlo v mlajše roke.

S hčerko Rosano sta skupaj praznovala vajin okrogli jubilej.    

Zelo sem vesel, če pride domov s hčerkama Jano in Nevo in da poje pri kapelškem cerkvenem zboru. Sicer pa je kot blagajničarka aktivna v dobrolskem društvu »Srce«, hčerki pa sodelujeta pri »Srčkih« in v  lutkovni skupini. »Srčki« so bili tudi zelo uspešni na nedavni pustni povorki: nagrajeni so bili z 2. mestom.