Na začetku poletja so Bališi po dolgem času objavili nov singl, priredbo Falcovega Amadeusa. O načrtih in zgodovini skupine smo se pogovarjali z Markom Sternom, govorcem in bobnarjem skupine Bališ. Koroškoslovenska skupina Bališ je v petek, 16. avgusta, nastopila na Trati pri Cingelcu, predskupina je bil Tobacco Road Blues Band.
Ste imeli že pred 25 leti, ko ste začeli nastopati, v repertoarju kako Falcovo pesem?
Marko Stern: Ne, ideja, da se lotimo tega, je prišla leta 2020, ker smo se skušali doma brez nastopov spet postaviti na noge. V preteklosti smo že priredili eno pesem Georga Danzerja. Ker se vidimo v tradiciji austrorocka, smo si rekli, Falco je največji in najuspešnejši avstrijski glasbenik 20. stoletja, pa poskusimo z Amadeusom.
Ste začeli igrati z analogno tehniko in vmes presedlali na digitalno?
Če si lahko izberemo, še danes najraje igramo z analogno opremo, recimo z analogno mešalko in efekti, ampak ko prideš kam igrat, imajo tam ponavadi digitalne mešalne mize in se je treba temu prilagoditi.
Ali singl Amadeus najavlja novi album Bališev?
Seveda, s tem smo hoteli vzbuditi pozornost za naš bend, ki naslednje leto praznuje 25-letnico. Letos do koncerta pri Cingelcu nismo kaj prida nastopali, saj delamo na novih komadih. Novembra nameravamo snemati v studiu v Mostarju z Žanom Pakom, tam bomo preživeli malo več kot en teden. Največji del materiala je že pripravljen, manjkata le še dve pesmi ali tri, tako da nova plošča v grobem že stoji. Novost so tudi tri spremljevalne pevke, Timna Katz, Lara Wulz in Lara Rutar, s katerimi smo že nastopali na Koroškem in jih bo mogoče slišati tudi na novem albumu.
Koliko pa pri vas traja od snemanja do izida albuma, se veliko posvečate postprodukciji?
Najdlje pri nas ponavadi traja nastajanje komadov. Na pesmih delamo vsi, besedila pripravim jaz, potem pa navadno z Norbertom Lipušem iščem ideje za melodije in harmonije. Navadno imajo naši albumi rdečo nit, ne bo pa ta novi album konceptualen ali kaj podobnega. Tematsko bo na njem svoje sledi pustila pandemija, verjetno pa na njem ne bo protestnega songa, kot je bil v preteklosti o5 na albumu Novnos. A tudi to ni povsem izključeno, saj se pri Bališih veliko zgodi tudi v studiu. Tam se da delati tudi ponoči, ko postaneš vedno bolj kreativen. V Mostarju smo prvič z Žanom snemali prejšnji album, mesto in kulinarika nam zelo ugaja in se v njem dobro počutimo.
Ali načrtujete kako turnejo?
Zdaj imamo že dva upokojenca v bendu, Danija in Izija, pa ni nič lažje, kot je bilo prej. Tudi naš gradiščanski Hrvat Rudi bo kmalu penzionist, tako da bo še manj časa.
Kako se je zasedba Bališev spreminjala v teh 25 letih?
Zasedba Bališev je v grobem enaka, vmes smo igrali s Helmutom Biblom, bivšim kitaristom Falca, s katerim smo veliko delali in producirali. Z nami je kot redni član benda nastopal dve leti, že prej pa je produciral naša prva dva albuma. Klaviaturist Jozi Sticker nas je zapustil leta 2014, nato smo imeli premor, leta 2016 se nam je pridružil Rudi, ki smo si ga za stalno sposodili od Brujev.
Kako in kdaj boste praznovali svojo 25-letnico?
Naslednje leto pripravljamo velik koncert v Šenjanžu. 14. junija bomo v Areni praznovali s številnimi domačimi gosti, recimo Noreia String Quartetom, Jozijem Stickrom, Tončem Feinigom, pa tudi s projektnim zborom študentov in mladine.
Kaj pomeni Bališ?
Borno imetje obirskih hlapcev, zvezano v culico ob menjavi gospodarja. Ker so bili ti hlapci pogosto tudi glasbeno nadarjeni, smo se na to tradicijo poskušali navezati z imenom benda.
