Ravnateljica Glasbene šole Janja Hinteregger: Manjkajo nam učitelji

2.7.2025 Šmihel pri Pliberku St. Michael ob Bleiburg Simon Rustia

Janja Hinteregger (51) iz Celovca je z začetkom leta prevzela vodstvo Slovenske glasbene šole dežele Koroške. Največji izziv je pomanjkanje učiteljev in učiteljic. Razveseljive novice so, da je s strani Dežele Koroške prišlo potrdilo, da bo Slovenska glasbena šola dobila 60 novih učnih enot, a ne vseh naenkrat, temveč postopoma.

Janja Hinteregger

Kaj bi rekli na svojih prvih šest mesecev?

Janja Hinteregger: Prvih šest mesecev sem pravzaprav uporabljala za to, da sem dobila malo boljši pregled. Šolsko leto je bilo že planirano septembra, edino, kar je bilo treba še skoordinirati, so bili zaključni koncerti in zaključni izpiti. Ker stanujem v Celovcu in sem veliko učila v Rožu in na Zilji, sem te oddelke dobro poznala, Podjuno pa bolj malo. Zato sem tega pol leta porabila, da sem si ustvarila boljšo sliko o tamkajšnji situaciji. Srečali smo se tudi z vsemi 19 učitelji in učiteljicami. V pogovoru z Danielom Fellnerjem smo dobili potrdilo, da bo glasbena šola dobila 60 novih učnih enot. To je zagotovljeno, da jih bomo dobili, a ne bo vse v tem šolskem letu, temveč postopoma. To je tudi za nas bolje, da lahko pogledamo, kje imamo še potrebo.

Lansko šolsko leto je načrtoval vaš predhodnik Roman Verdel. Kakšni so vaši načrti za naslednje leto?

Kar se zdaj že lahko načrtuje, so kooperacije, ki jih imamo s šolami iz Slovenije in Italije, potem Primorski dneve na Koroškem, ki so že oktobra. Ideja je tudi, da bi tedaj naredili tudi kaj skupnega. Mišljeno je, da bi naši učenci in učenci iz Italije recimo v kakšnem kitarskem orkestru skupaj igrali. To pa je za nas malo težko, ker se šolsko leto začne septembra.

Kdaj se začnejo vpisi v Slovensko glasbeno šolo?

V ponedeljek, 8. septembra, od 16.00 do 18.00, se lahko učenci prijavijo za novo šolsko leto. Na določenih oddelkih bo v tem času tam eden od kolegov in kolegic. Starši dobijo tam tudi podrobnejše informacije, na primer o šolnini, izpitih, nastopih, teoriji in tako naprej. Možna pa je prijava tudi preko naše spletne strani: www.glasbenasola.at

S katerimi izivi se Slovenska glabena šola trenutno sooča?

Ne dobimo ljudi, manjkajo nam učitelji. Imamo koroške Slovenke in Slovence, ki so študirali glasbo. Ti pa so raztreseni povsod naokoli. Že pred nekaj časa smo razpisali delovno mesto za klavir, to je še mesto od Romana Verdela. Ne dobimo pa ustrezne osebe. Drugo pa je to, da se opaža, da je v krajih, kjer ne sodelujemo s šolami, zelo težko pridobiti učence in učenke. Tam zdaj navezujemo stike s šolami, v Globasnici npr. smo to že uredili. Od naslednjega šolskega leta pouk ne bo več v muzeju kot doslej, temveč v ljudski šoli, kjer smo dobili razred, v katerega bomo postavili klavir. Izhajam iz tega, da bo oddelek Globasnica postal na ta način bolj zanimiv in bo tam potem tudi več prijavljenih otrok. Ta pristop je dobil potrdilo na primer v Šmihelu; odkar smo tam v šoli, je tam število naraslo.

Kako se je vaš delovni vsakdan spremenil, odkar ste prevzeli vodstvo glasbene šole?

Do decembra sem dopoldne poučevala v vrtcih. V Bilčovsu, Šentjakobu in Ledincah sem imela po dve skupini. Dopoldan zdaj nisem več v vrtcih, temveč v pisarni, kjer me čakajo administrativne stvari. Ker nismo dobili učitelja oz. učiteljice v teh vrtcih, pol leta nismo imeli pouka elementarnega muziciranja. Ti otroci, ki jih je okoli 60, sedaj čakajo. Kontakta z mladimi učenci je zdaj manj, svoje učence kitare pa sem lahko še obdržala. Enajst enot še poučujem, enajst enot pa imam za administrativno delo.

Za vami so zahtevni tedni, kakšni pa bodo naslednji?

Nekatere stvari je treba še urediti. Načrt za naslednje šolsko leto se bo izoblikoval v naslednjih tednih. Imamo še skupno konferenco z učitelji. Z nekaterimi občinami bom imela še pogovore, ali bi bilo možno dobiti prostore v šolah. V poletnih počitincah imamo še skupno srečanje s konservatorijem iz Slovenije. Dolgčas ni, imela pa bom tudi še nekaj počitnic.

Informacije o Slovenski glasbeni šoli

Slovenska glasbena šola ima trenutno 395 učenk in učencev. Na začetku šolskega leta 2024/25 jih je bilo še 450. Vzrok je v tem, da ni bilo učitelja, ki bi prevzel skupine v vrtcih v Šentjakobu, Bilčovsu in Ledincah. S tem je odpadel pouk elementarnega muziciranja. Učiteljski kader šteje 19 učiteljic in učiteljev. To število je ostalo nespremenjeno v primerjavi z lanskim šolskim letom. Glasbena šola ponuja 15 glasbenih smeri: klavir, orgle, harmoniko, diatonično harmoniko, saksofon, klarinet, kljunasto flavto, prečno flavto, trobento, violončelo, violino, kitaro, električno kitaro, tolkala in petje. Glasbena šola pa je razdeljena na 16 oddelkov: Pliberk, Šmihel, Globasnica, Dobrla vas, Šentprimož, Sele, Borovlje, Sveče, Šentjanž v Rožu, Bilčovs, Šentjakob v Rožu, Ledince-Loče, Celovec (Mladinski dom, Mohorjeva in ZG/ZRG za Slovence ), Šentlenart pri Sedmih studencih in Ziljska Bistrica. Prijave: v ponedeljek, 8. septembra, od 16.00 do 18.00 na določenih oddelkih Slovenske glasbene šole ali pa preko spletne strani šole: www.glasbenasola.at.

Zakjučni letni koncert Slovenske glasbene šole v Šmihelu

Magdalena Maria Kopeinig(9)

CelovecKlagenfurt

Že tri leta obiskujem glasbeno šolo. Na oddelku v Mohorjevi v Celovcu se učim klavir. Tudi starejša sestra, ki je stara že 15 let, igra ta instrument, zato je tudi mene začel zanimati in mi je sedaj v veliko veselje. Poleg klavirja rada telovadim. Pred prvim nastopom pred tremi leti sem bila nervozna, prav tako pa tudi letos pred zaključnim koncertom, ki smo ga imeli v Tišlerjevi dvorani. Na ta nastop pa sem se dobro pripravila. Vsak teden sem pet do šestkrat vadila po 20 minut.

Simon Užnik(19)

BajdišeWaidisch

V glasbeni šoli na oddelku v Selah sem pri šestih ali sedmih letih začel igrati flavto. Nato sem šest let igral kitaro, pred petimi leti pa sem začel igrati harmoniko. Ker sem letos opravljal civilno službo pri Krščanski kulturni zvezi, sem se letos vpisal na oddelek v Celovcu, ker sem takoj po delu lahko šel na enote. Oktobra bom šel v Gradec študirat pravo, zato ne bom več obiskoval glasbene šole, privatno pa se bom še naprej učil harmoniko. Na letošnjem zaključnem koncertu sem igral pesem Spomin na pevca še živi.

Neva Pucher(14)

Dobrla vasEberndorf

Že štiri leta se učim klasično kitaro na oddelku glasbene šole v Šmihelu. Pred tem sem igrala električno kitaro, začela sem pri petih letih. Za spremembo sem se odločila, ker sem pri e-kitari igrala le akorde, sedaj pa se učim igrati tudi po notah. Prav tako se sama še malo učim klavir. Obiskujem 4. razred gimnazije. Pred prvim zaključnim koncertom sem bila še nervozna, letos pa sploh ne. Na zaključnem koncertu letos sem nastopila še z dvema prijateljicama. Večkrat smo vadile in nastopale, tako da ni bil problem.

Marko Oraže, predsednik Društva prijateljev Glasbene šole dežele Koroške

Z glasbeno šolo sem povezan od zgodnjih let. Mislim, da sem v 2. razredu ljudske šole začel z učenjem kitare. Pozneje sem prešel na klarinet, ki sem ga igral potem sedem ali osem let. Pred nedavnim pa sem vstopil ponovno kot učenec v glasbeno šolo v Selah, in sicer tokrat k pouku za šolanje glasu. Ustaljena navada glasbene šole je zaključni javni nastop na vseh oddelkih. Mislim, da je to edinstvena stvar in sem mnenja, da je nastopanje bistven del učenja in osebne rasti dijakov in dijakinj. Določena trema je navadna pred vsakim nastopom. Tako je bilo pri meni takrat v mladih otroških letih in tudi sedaj, ko sem pred nekaj tedni nastopal skupaj s sekstetom v Šmihelu.