15. in 16. julija letos se bo naselje Ženek v občini Žitara vas spet začasno spremenilo v evropsko »glavno mesto« alternativne glasbe. Priljubljenega glasbenega festivala ob Ženeškem jezeru tri leta ni bilo, letos bo ponovno zaživel v malo spremenjeni obliki. Nespremenjeno bo pa ostalo vzdušje ob jezeru, ki ga je le težko opisati z besedami. Tega je mogoče samo občutiti.
Ob Ženeškem jezeru je trenutno še vse mirno. Nekaj ljudi se že hladi v vodi tega približno 1,7 hektarja velikega umetnega jezera. Nekaj gostov sedi v gostilni ob jezeru »Seestüberl«. Skratka – navaden maj in začetek turistične sezone ob južnokoroških jezerih. Le težko si je predstavljati, da se je na tem mirnem kraju, na travniku ob jezeru, do leta 2018 vsako leto odvijal eden največjih festivalov alternativne glasbe v Avstriji, nazadnje s približno 4000 obiskovalci. Zgodba festivala »Acoustic Lakeside« se je začela leta 2006. Raphael Pleschounig in člani banda »Sauer« so tedaj organizirali prvi festival, ki je na začetku bil še enodneven dogodek s turnirjem odbojke na mivki (Beachvolleyball) in večernim koncertom treh glasbenih skupin, med njimi tudi band »Sauer«. »Acoustic Lakeside« je z leti rastel, prihajalo je vedno več ljudi, glasba je postala internacionalna. Skupine in bandi so ob Ženeško jezero prihajali s celega sveta, iz enodnevnega dogodka je nastal festival z glasbo svetovnega formata.
Sara Pleschounig in Luka Stern sta že vrsto let vključena v organizacijo. »Glavni cilj festivala in društva Acoustic Lakeside je, da imamo tudi na Koroškem glasbo in skupine na nivoju, kot ga pri nas drugače enostavno ni,« pripoveduje Sara Pleschounig, ki je med drugim pristojna za grafično pobodo festivala. Zadnji »Acoustic Lakeside« je bil leta 2018, leto kasneje, 2019, so namesto festivala organizirali koncert v pliberški pristavi (Meierei). Tudi leta 2020 so imeli festival že pripravljen, zaradi pandemije pa so ga morali odpovedati. Višek – kar zadeva število gostov – je bil festival leta 2018. »Vse je bilo precej napolnjeno, tudi iz varnostnih razlogov je zadeva zaradi ogromnega števila gostov postajala malo prevelika,« je povedal Luka Stern, ki je pri festivalu pristojen za infrastrukturo. Dodaja, da je organizacija festivala postajala iz leta v leto zahtevnejša in da so zaradi ogromnega števila gostov izgubili neposreden stik z obiskovalci, ni bilo več tistega pravega »družinskega vzdušja«. Okoli 300 prostovoljnih sodelavcev omogoča izvedbo festivala, jedro je skupina dvajsetih ljudi, ki skrbijo za ključne organizacijske zadeve. Sara Pleschounig: »Vsi to delamo v svojem prostem času in razumljivo je, da je to nekaterim počasi postalo preveč.«
Letos manjši in intimnejši festival
Za letošnji festival so naklado kart zmanjšali na približno tisoč, velik del so prodali po spletu, razprodane so bile v sekundah. Ostale vstopnice so razdelili med najbolj kreativne dopisnike: Ker so bile karte na spletu vselej tako hitro razprodane, so si namislili posebno akcijo. Vsi, ki bi radi prišli na festival, so morali organizatorjem poslati pismo, v katerem so razložili, zakaj bi tako radi prišli na festival. Dobili so približno tristo dopisov. Sara Pleschounig: »Bili smo v malo smešnem položaju, ko smo določali, kdo bo vstopnico dobil in kdo ne.« Dopisi so bili deloma tako kreativno oblikovani, da jih bodo razstavili na festivalu.
Glavni cilj festivala je, da imamo tudi na Koroškem glasbo in mednarodne skupine na takem nivoju, kot ga pri nas drugače ni.
Sara Pleschounig
Kako bo šlo naprej?
O tem, kako bo šlo s festivalom v naslednjem letu naprej, bodo odločali jeseni. Sara Pleschounig: »Zaenkrat bi radi pogledali, kako bo letošnji festival potekal in kako bomo motivirani. Zavedati se je treba, da pač organizacija festivala, kakršen je »Acoustic Lakeside«, terja precej časa, tega ne moreš opraviti kar tako mimogrede.«
Kako sta prišla v stik s festivalom in katere so vajine naloge?
Luka Stern: »Pri Acousticu pomagam od leta 2014 ali 2015, natančno tega ne vem več. Najprej sem pomagal za šankom. Imel sem dva prijatelja, ki sta bila že bolj involvirana v oranizacijske zadeve festivala. Leta 2017 sem se vključil v organizacijsko delo, od leta 2018 sem član odbora društva »Acoustic Lakeside«. Zdaj sem del petčlanske skupine, ki je pristojna za infrastrukturo na festivalu, kar pomeni od naročil preko gradnje do pospravljanja po festivalu, od šotorov do odrov, tehnike itd.«
Sara Pleschounig: »Tudi jaz sem začela pomagati za šankom, mislim, da je bilo to leta 2010. Od leta 2013 sem pristojna za dizajn, tedaj se je tudi pojavil tako imenovani »Vogal«, to je ptičica, ki je medtem postala logo oz. znamka festivala. Pripravljam vso grafično oblikovanje, spletno stran in družbena omrežja. Na festivalu je veliko ljudi vključenih v dekoracijo, naša želja je, da nastane domača, prijetna atmosfera.«
