V Dobrli vasi bo igral Ansambel, ki je navdušil tudi Beatlese

»Na Bledu se je pred več leti udeležil Alpskega večera, ki je zrasel na našem zelniku in je letos obhajal 40-letnico, tudi  George Harrison, sloviti kitarist legendarne skupine The Beatles. Prisluhnil je našemu izvajanju in bil presenečen ter navdušen, da brez bobnov ustvarjamo izjemen ritem,« z upravičenim ponosom pripoveduje Janez Per v pogovoru z Novicami. Dejansko je Alpskemu kvintetu uspelo, da si je ustvaril lasten stil in se v tujini najbolj  uveljavil za Ansamblom bratov Avsenik. »Naše melodije,« poudarja Janez Per (79), ki s svojim baritonom očara neštete ljubitelje Alpskega kvinteta, »se igrajo na trobenti, medtem ko pri Avseniku temeljijo na klarinetu in harmoniki. Naš pristop je bolj v stilu swinga in jazza, zasedba pa je enaka kot pri Avseniku.« Sicer pa Alpski, kot ga radi označujejo tako doma kot v tujini, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Švici, radi igrajo tudi Avsenikove melodije. 

Pri tem Alpski in Avseniki niso bili vedno v najboljših odnosih. To, čeprav so, pripoveduje sedanji vodja Alpskega kvinteta Janez Per, »Avseniki mene in   Jožeta Antoniča povabili, naj se jim pridruživa namesto baritonista Mika Sosa in  kitarista Lea Ponikvarja.« Medtem so odnosi dokaj boljši. Per: »Danes mi zaigramo kakšno Avsenikovo, ker vemo, da so v publiki tudi ljubitelji njihove glasbe. Sem pa pred časom prebral intervju s Sašem Avsenikom, v katerem je povedal, da tudi oni odigrajo katero od Alpskega kvinteta.«

Rojstvo Alpskega kvinteta je bilo sicer pred 60 leti, predvsem pa je zaslovel, ko sta se mu poleg ustanovitelja ter bivšega vodje ansambla in kitarista s koroškimi koreninami Jožeta Antoniča († 2015) in klarinetista Vinka Sitarja pridružila še odlični  harmonikar Jože Burnik in trobentač Ivan Prešeren (trobenta). Burnika - njegove in Prešernove skladbe štejejo med najbolj popularne na narodnozabavnem področju - je po desetih letih zaradi hude bolezni nasledil Edi Semeja. Tudi Ivanka Krašovec se mu je pridružila, Janez Per, ki je pripeljal v ansambel tudi Ota Pestnerja, pa  je prišel leta 1970 - »čeprav domačim ni bilo najbolj pogodu, saj so komaj čakali, da jim bom pomagal.« Odlični mojster s kontrabasom, ki si je z ženo Jožico ustvaril družino s sinovi Janezom, Primožem in Boštjanom, izhaja namreč iz kmečke družine s kovačijo (»pri Kovaču«) v Mengšu. Pozneje je postal sam kmet in bil po osamosvojitvi Republike Slovenije tudi župan občine Mengeš (1994-1998), kot je bil njegov kolega Jože Antonič med  letoma 2002 in 2006 župan občine Bled. 

Janez Per pa ni bil samo župan, temveč tudi državni poslanec  Slovenije (1996-2000). V parlamentu je bil mdr. med ustanovitelji  glasbene skupine Parlament Dixie Band s člani iz vseh frakcij. Per: »Seveda je bila to tudi politična gesta« - priljubljena in povezovalna. 

Sicer pa Per meni, da »smo Slovenci bolj zaprti« in da je »publika ob nastopih Alpskega  bolj navdušena v tujini  kot v Sloveniji.«  Tudi nemških zlatih plošč  so prejeli več kot slovenskih (8 oz. 2). V času, ko je bil ansambel na višku, so imeli okoli 150 nastopov v letu. Prav tako so izdali 50 slovenskih in 50 nemških nosilcev zvoka (CD, LP, MC).  Z veseljem se Janez Per spominja, ko so v Beljaku prejeli prvo zlato ploščo, ob 45-letnici leta 2011 pa posebno priznanje za milijon prodanih nosilcev zvokov. Hkrati poudarja Per: »Na nastopih v nemških krajih igramo mnogo pesmi v slovenščini. To si publika še posebej želi, ker meni, da pesmi s slovenskimi besedili najlepše zvenijo.«

Za koroške Slovence je Janez Per zvedel že v zgodnjih mladostnih letih. »Pri nas smo redno poslušali slovenske oddaje koroškega radia. Vedno se mi je zdelo, da so Korošci najboljši pevci. Imam tudi mnogo slovenskih prijateljev, med njimi Bertla Lipuscha in Smrtnikove brate, svoj prvi obračalnik pa sem kupil pri Krivogradu v Šmihelu.«

Mešani pevski zbor Srce iz Dobrle vasi deluje pod okriljem društva SPD Srce v Dobrli vasi in združuje pevke in pevce različnih starosti. Zbor je bil ustanovljen leta 1976 in od takrat neprekinjeno deluje ter bogati kulturno življenje v Dobrli vasi in okolici. Zbor prepeva slovenske posvetne in cerkvene pesmi pa tudi pesmi v številnih drugih jezikih. Z rednimi nastopi na koncertih, prireditvah in cerkvenih slovesnostih pomembno prispeva k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in identitete. Od 13. 1. 2025 zbor vodi Doris Wakounig, ki ga z veliko predanostjo in vztrajnostjo uspešno usmerja in s tem razvija njegovo umetniško pot.