Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo in Ljubljana Festival so 19. aprila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s svečanim koncertom počastili 150. obletnico ustanovitve Glasbene matice Ljubljana. Koncert je prvi v sklopu 36. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so v organizaciji Festivala Ljubljana potekali do 24. aprila.
V Ljubljani so narodni buditelji leta 1864 čutili potrebo po ustanovitvi institucij, s pomočjo katerih bi lahko slovensko kulturo bolje uveljavili v tedanjem v glavnem nemškem kulturnem območju. Zato so leta 1864 ustanovili najprej Slovensko matico, nato leta 1867 Dramatično društvo in leta 1872 še Glasbeno matico. Njen osnovni namen je bil izdajanje slovenskih kompozicij, zbiranje in izdajanje narodnih pesmi ter organizacija glasbenih prireditev.
Gallusova dvorana je bila 19. aprila polna, prvič po dveh letih korone nam ni bilo treba več nositi mask, zato je bilo vzdušje publike še toliko bolj sproščeno. Za začetek je predsednica Glasbene mladine Ljubljana Veronika Brvar na kratko povzela namen ustanovitve Glasbene matice in njen razvoj, dekan Akademije za glasbo prof. Marjan Vatovec pa je govoril o prispevku študentov ljubljanske Akademije za glasbo na tem koncertu, med katerimi so igrali tudi študenti ukrajinskega orkestra, ki so sedaj nastanjeni v Ljubljani, zanje pa je prevzela skrb dirigentka ljubljanske opere Živa Ploj Peršuh.
Že pri prvi skladbi, znani Gallusovi Musica noster amor – Glasba naša ljubezen, ki jo je izvajal orkester Akademije za glasbo, smo doživeli prijetno novost, v orkestru je igrala tudi skupina kljunastih flavt pod vodstvom profesorice Mateje Bajt, kar je dalo skladbi znani baročni pridih. Nadaljeval je mešani pevski zbor Akademije za glasbo, ki je zapel dve slovenski narodni v priredbi M. Hubada Je davi slanca pala in Ljubca, povej, povej. Publika je navdušeno ploskala mladim pevcem. Oba zbora Glasbene matice in Akademije za glasbo sta včasih sama, včasih skupaj pod vodstvom Alenke Podpečan ali Sebastjana Vrhovnika prepevala znane melodije, nekatere tudi prvič. Slišali smo krstno izvedbo skladbe Mlini življenja mlade skladateljice Klare Mlakar, ki jo je posvetila skladatelju Urošu Kreku. Govori o cikličnosti narave in veličini življenja. Tudi naslednja Škrinja orehova Uroša Kreka izvira iz ljudske tržaške glasbe. Oba zbora skupaj sta zapela še narodno Škrjanček poje v priredbi M. Hubada, nato pa smo slišali ponovno krstno izvedbo Kantate za zbor in godala Sanje leta že uveljavljene slovenske skladateljice Nane Forte. Kantata v štirih delih, poimenovanih po vseh štirih letnih časih, je ob sodelovanju devetih godal Akademije za glasbo pokazala, kaj že zmorejo študenti, pa čeprav igrajo novo skladbo. Ta precej modernistična skladba ob redki spremljavi godal je pomembna stopnička v razvoju mlade skladateljice.
Po odmoru smo poslušali mogočni Te Deum v C-duru avstrijskega skladatelja Antona Brucknerja. Peli so vsi zbori ob spremljavi več kot 120 instrumentalistov, skupaj je bilo na odru Gallusove dvorane nad 250 glasbenikov. Redko vidimo na tem odru tako množico predvsem mladih glasbenikov, kar nam daje upanje za nadaljnji zelo dober razvoj slovenske glasbene poustvarjalnosti in je nedvomno tudi rezultat dobrega glasbenega šolstva v Sloveniji. Pri tej petdelni kantati, ki je že ob prvi izvedbi na Dunaju leta 1886 požela nedeljen aplavz, so sodelovali štirje uveljavljeni slovenski pevci, sopranistka Mojca Bitenc, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in basist Peter Martinčič. Dirigent Simon Dvoršak, ki je tudi prodekan Akademije za glasbo, je to mogočno delo dirigiral vehementno z velikim žarom, iz mladih grl in mladih orkestrašev je izvabil mogočen zvok, kot da bi imel pred seboj že uveljavljen orkester. Zlasti deli skladbe kot sta Te ergo quaesumus (Tebe torej prosimo) in Salvum fac populum tuum (Reši svoje ljudstvo) so bili kot naročeni za sedanjo svetovno situacijo! Z dolgimi aplavzi smo nagradili četverico solistov, člane obeh zborov in orkestra ter dirigenta in s tem so Ljubljana Festival, Glasbena mladina Ljubljane in Akademija za glasbo zelo učinkovito odprli 36. Slovenske glasbene dneve.
