Pevec in pevski pedagog Gabriel Lipuš bo poleti v svoje roke prevzel krmilo radia AGORA 105 I 5. Bodoči poslovodja predstavlja svoje načrte za edini svobodni radio na Koroškem in edini od teh v Avstriji, ki vsak dan nudi program v slovenskem jeziku.
Gabriela Lipuša smo doslej na Koroškem in tudi čez mejo poznali predvsem kot nadarjenega pevca s posluhom tudi za otroške pesmi, kot umetnika in pevskega pedagoga. Potem ko je leta 2018 vzel slovo od Privatne univerze Gustava Mahlerja, na kateri je poučeval, je živel kot svobodni umetnik. Konec lanskega leta se je odločil, da sprejme nov izziv in se je prijavil za razpisano mesto poslovodje radia AGORA 105 | 5.
Na pogovoru z odborom društva AGORA je bil izbran za naslednika Angelike Hödl, ki je edini svobodni radio na Koroškem vodila od njegove uradne ustanovitve v letu 1998, z njim pa je kot soustanoviteljica društva AGORA povezana že od njegovih piratskih začetkov. Do konca junija bo trajalo uvajanje in predaja poslov nasledniku, ki se bo v tem času spoznal z operativnimi in programskimi posebnostmi radia AGORA 105 | 5.
Gabriel Lipuš pravi, da je že pisal predstavnikom vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, in sicer z namenom, da si pridobi njihovo podporo za ureditev financ v tem smislu precej podhranjenega radia AGORA 105 | 5. Doslej se je na njegov poziv odzval Manuel Jug od Zveze slovenskih organizacij, ki je Lipušu zagotovil podporo za njegove načrte. Na odgovor NSKS in SKS Lipuš še čaka. »Želim jih vse tri prepričati v skupno politično lobiranje, ki bo radiu AGORA 105 | 5 omogočilo črpanje denarja tudi iz virov, namenjenih narodnim skupnostim, a ne v škodo že obstoječih manjšinskih medijev.« Na pomislek, da radio AGORA 105 | 5 ni medij, ki bi ga katera od omenjenih treh organizacij štela za svojega, Lipuš odgovarja: »Delati moramo na tem, da bomo z našim programom tako prepoznavni, da ne bodo mogli mimo nas.«
Gabriel Lipuš si bo prizadeval za to, da bi »tudi avdio medij imel možnost osnovnega financiranja, podobno kot ga imajo sedaj manjšinski tiskani mediji, a ne na ta način, da bi se okrnilo financiranje Novic in drugih časnikov avstrijskih manjšin«. Gre za to, da bi tako vse politične organizacije znotraj slovenske narodne skupnosti kot tudi vse avstrijske narodne skupnosti lobirale za to osnovno financiranje avdio medijev. To lobiranje naj bi šlo v dve smeri. Po eni strani »za povišanje sredstev, ki so avstrijskim svobodnim radiem na letni ravni na voljo v skladu pri RTR«. Sredstva v tem skladu že od njegove ustanovitve leta 2009 niso bila povišana ali usklajena z inflacijo, čeprav je skozi leta naraščalo število avstrijskih svobodnih radiev (teh je danes 14, op. TV) in neodvisnih televizijskih postaj (tri po številu, op. TV). Po drugi strani pa gre za »zagotovitev bazičnega financiranja radiev, povezanih z narodnimi skupnostmi v Avstriji«.
Podporo za svoje načrte bo Gabriel Lipuš iskal tudi v Sosvetu za narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja. Ta ureditev financiranja radia AGORA 105 | 5, še enkrat poudarja Lipuš, nikakor naj ne bi šla v škodo kakšnega že obstoječega medija. Nasprotno, pomagala naj bi tako že obstoječim svobodnim radiem kakor tudi vsem prihodnjim privat-nim nekomercialnim radiem avstrijskih narodnosti.
Tretja možnost pridobitve sredstev zadeva Republiko Slovenijo oziroma njeno (ne)podporo za delovanje v smislu vseslovenskega kulturnega prostora v etru radia AGORA 105 | 5. Z novo radijsko Aino Sandrini se namreč obzorja radijskega programa agorajevcev širijo od Trsta do Čedada preko Beneške Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Nadiških dolin, Kanalske in Terske doline do Rezije. Gabriel Lipuš skratka upa, da bo tudi Slovenija prepoznala kvaliteto in pomen programa radia AGORA 105 | 5.
