Ljubljana Tenorist Plácido Domingo, pevec z največ odpetimi vlogami na svetu, aprila je slavil štiritisoči pevski nastop, se je pred leti odločil, da bo tudi dirigiral. To mu vedno bolje uspeva. 17. junija smo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani poslušali znameniti Requiem Giuseppa Verdija pod Domingovo taktirko. K nam je prišel po koncertu v Gradcu, od nas odhaja dirigirat v slavno milansko Scalo. Organizator, Ljubljana Festival, je veliko Gallusovo dvorano napolnil z dodatnimi stoli, kljub temu bi lahko prodali še precej vstopnic. Pevca-dirigenta smo sprejeli z navdušujočim aplavzom. Koncert je posvetil avstrijskemu dirigentu Carlosu Kleiberju, ki je bil poročen s slovensko baletko in je pokopan v Sloveniji.

Na odru so sedeli člani simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, z ojačitvijo članov orkestra Slovenske vojske. Stočlanski pevski zbor so sestavljali člani komornega zbora Slovenske filharmonije in zbora SNG Opere in baleta Ljubljana. Kot solisti so se predstavili sopranistka Anna Pirazzi in mezzosopranistka Annalisa Stroppa, obe iz Italije, tenorist Arturo Chacon-Cruz (Domingo ga je sprejel pod osebno zaščito) in italijanski basist Roberto Tagliavini. 

Mogočen Requiem sestavlja sedem delov, od Requiema do zadnjega Libera me. Medtem ko je v mogočnem hitrem Dies Irae Domingo pognal orkester celo malo prehitro in nam je zbor predstavil vso lepoto Verdijeve glasbe, so nas zbor in vsi solisti v lacrimosa pomirili z nežno melodiko. Zbor se je odlikoval zlasti v Sanctusu. V stavku Agnes dei sta nas navdušili obe solistki in mogočni zbor. Sopranistka nas je navduševala predvsem z izrednimi pianissimi v višinah, z mezzosopranistko sta se odlično ujemali v duetih. Za mene je bil tenoristov glas v višinah malo rezek, manjka mu Verdijevska temna barva glasu (ki jo še vedno ima današnji dirigent Placido Domingo, čeprav sedaj kot bariton), medtem ko je basist s svojo temno barvo v nižinah dobro opravil svojo nalogo. Predvsem smo vsi z zanimanjem spremljali Domingovo dirigiranje. Svojo novo vlogo je vzel zelo resno, dirigiral precizno z izredno vnemo in dajal vstope vsem sodelujočim. 

Navdušeno smo na koncu aplaudirali pevcu-dirigentu, vsem štirim solistom, odličnemu dvojnemu zboru, pa tudi našemu filharmoničnemu orkestru, ki se je zelo potrudil, da bi opravičil zaupanje vélikega svetovnega pevca in dirigenta.