Predbožična predavanja avstrijskega publicista in vnetega občudovalca lepot Slovenije Josefa Wallnerja v Slovenskem inštitutu in Inštitutu za avstrijske vede (IÖK) na Dunaju so že tradicija. V zadnjih letih je Wallner, ki je zaposlen v dunajskem Inštitutu za izobraževanje v gospodarstvu, Slovencem že večkrat predstavil svoja potovanja po Sloveniji, ki jih je opisal tudi v treh zajetnih nemških knjigah. V eni od teh z naslovom »Neznana Slovenija« je v besedi in slikah predstavil osrednje dele Slovenije, v drugi pa je opisal posebnosti slovenske »Spodnje Štajerske« okrog Maribora in Ptuja. V tretji knjigi se je zaustavil pri »ljubljeni Goriški« in bralce popeljal po različnih poteh čez Kras vse do morja ob Devinu in Sesljanu. Zato ne začudi, da ga je tokrat 10. decembra zaneslo v Trst, ki ga je z dvema sodelavcema predstavil na trijezični prireditvi z naslovom »Naš Trst – Trieste – Triest«.
Na začetku je Wallner prebral daljši nemški članek o Trstu, ki je izšel novembra 1918 tik po koncu prve svetovne vojne v znanem dunajskem časopisu »Neue Freie Presse« in je nekakšno nostalgično slovo od avstrijskega Trsta, ki bo »zdaj padel v beneške roke«. Avtor v članku izraža upanje, da bo Trst kljub novim političnim dejstvom našel pravo pot v prihodnost. Njegova bodočnost namreč korenini v njegovem večstoletnem povezovalnem poslanstvu med vzhodom in zahodom in severom in jugom.
Trstu so habsburški cesarji vladali več kot pol tisočletja. Bil je njihovo ljubljeno mesto, ki so mu podelili častni naslov »urbs fidelissima«. V dolgih stoletjih se je rad lepotičil s tem okrasnim pridevkom »najzvestejšega mesta«.
Zaradi svoje posebne – danes bi rekli multikulturalne – zgodovine je po predavateljevem mnenju Trst mešanica oziroma po dunajsko kavarniško »melange« iz najraznovrstnejših sestavnih delov in vplivov. Poslušalstvo v nabito polni dvorani Slovenskega inštituta je Wallner že takoj na začetku v duhu popeljal kar z znamenito Južno železnico od Dunaja čez Gradec, Maribor in Ljubljano do nekdanjega tako imenovanega »Avstrijskega Primorja«. Najprej se je ustavil na Opčinah nad Trstom in opozoril na tamkajšnjo Dunajsko cesto, ki se razkazuje vsem na očeh tudi na veliki trijezični slovensko – italijansko – nemški cestni tabli. Nato se je zapeljal z openskim tramvajem naravnost v središče mesta in spregovoril o njegovi habsburški pa tudi poznejši ne vedno prijetni zgodovini.
Wallner je na svoje dunajsko predavanje o Trstu pripeljal tudi dva dobra poznavalca mesta, umetnostnega zgodovinarja in turističnega vodiča Diega Caltano, ki že deset let živi na Dunaju, in tržaškega Slovenca Davida Biekarja. Oba sta z njunim dodatnim nastopom popestrila zanimivo prireditev.
Diego Caltana je opozoril predvsem na številne imenitne stare tržaške mestne palače in se med drugim zaustavil tudi pri slovenskem Narodnem domu arhitekta Maksa Fabianija. Stavba z elementi beneškega sloga je bila nekaj časa znana tudi kot Hotel Balkan in je postala žrtev fašističnega nasilja.
David Biekar iz mešane slovensko – italijanske družine je obiskoval v Trstu slovenske šole, v katerih je zdaj po njegovih besedah tudi zelo veliko učencev iz popolnoma italijanskih družin. To po njegovih besedah dokazuje, da se mentalno vzdušje v Trstu spreminja. Medtem ko je bila in je starejša italijanska generacija skeptična do slovenskih someščanov, so po Biekarjevem mnenju mlajši italijansko govoreči Tržačani že mnogo bolj odprti do slovenskega soseda.
Vsi trije nastopajoči so skušali postaviti nekatere nostalgične avstrijske klišeje o Trstu pod povečevalno steklo in pod vprašaj. Iz različnih zornih kotov so spregovorili o zgodovini, prebivalcih, kulturi, jezikih, življenskih načinih in navadah mesta, ki je zgodovinsko in mentalno tesno povezano s Srednjo Evropo. Trst so predstavili kot posebno mešanico jezikov in kultur. Slovenski svet se tu dotika italijanskega, pri čemer je opazno, da so predniki številnih današnjih tržaških italijanskih družin velikokrat bili Slovenci. Poleg tega je v mestu še iz nekdanjega habsburškega obdobja veliko drugih narodnih in religioznih skupin, o čemer priča judovska sinagoga in pravoslavna cerkev.
Izgleda, da je Trst tudi duhovno še vedno tvorno mesto, čeprav je izgubil nekdanji sijaj velikega trgovskega pristanišča, ki je bilo za habsburško monarhijo okno v svet in povezovalni most med evropskim severom in jugom. Zato očitno dandanes zaradi težkih zgodovinskih izkušenj išče svojo pravo zgodovinsko, narodnostno in politično podobo.
Wallner je spregovoril tudi o prijetnih značilnostih mesta, o kavarnah, ki spominjajo s svojo mikavnostjo na kavarne na Dunaju. Pripovedoval je o ljudskih krčmah in o osmicah nad mestom, ki nudijo obiskovalcem pristno domačnost. Predsednik Slovenskega inštituta Herbert Seher se je ob koncu predavatelju in njegovima sodelavcema zahvalil za zanimiv predbožični večer in navzoče, med katerimi je bilo veliko nemško govorečih poslušalcev in ljubiteljev »staroavstrijskega srednjeevropskega« Trsta, povabil na zakusko ob pristnem domačem vinu in pršutu.
